Na seji DZ odbora za notranjo politiko je poslanec SDS Jožef Jerovšek dejal, da bi minister za pravosodje zaradi objektivne odgovornosti ob zastaranju v zadevi Satex moral ponuditi vsaj svoj odstop. Poudaril je, da odstopa sicer ne pričakuje, a da se v demokratičnih državah za tako "razvpite in smrdeče afere" odgovornost prevzame. Jerovšek je obenem prepričan, da je bilo zastaranje v zadevi Satex politični projekt in da se je pri tem uporabilo vse sile in vzvode. Po njegovem mnenju ni nobenega realnega argumenta, da ta primer ne bi doživel pravnomočne obsodbe.

Pravosodni minister Aleš Zalar mu je odgovoril, da bi bilo zaskrbljujoče, če bi za reševanje zadev na sodiščih obstajala politična volja, saj bi pomenilo konec pravne države. Dejal je, da je Slovenija pravna država, da v njej velja načelo delitve oblasti ter da bo storil vse, da bo sodna oblast neodvisna. Jerovšek pa je odvrnil, da mora politična volja za pregon organiziranega kriminala in pranja denarja vedno biti. Njegov poslanski kolega Vinko Gorenak ga je dopolnil, da imamo v Sloveniji dve pravni državi.
Oglasil se je tudi predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša, ki je opozoril, da ravno današnja razprava kaže na odnos do sodne oblasti. Sodna oblast je namreč najšibkejša od vseh treh vej oblasti in že več let dežurni krivec za vsako stvar, je dejal poslancem. Zato bi po njegovih besedah drugi dve veji oblasti morali ravnati tako, da ne bi "permanentno rušili pomena sodne oblasti".
Je pa priznal, da ne gre govoriti samo o neodvisnosti, temveč tudi odgovornosti. Legitimnost sodstva bi namreč lahko okrepili le, če bi okrepili odgovornost sodnikov. Sodniki so namreč tisti, ki imajo v rokah vsa orodja za vodenje postopka, a je treba imeti do njih neki odnos, je pojasnil.
Zalar pojasnila zahteval že, ko je izvedel, da zadevi grozi zastaranje
Zalar je sicer med razpravo na nujni seji odbora za notranje zadeve, javno upravo in pravosodje še enkrat poudaril, da se govori o odprtem postopku, saj sodišče zastaranja še ni ugotovilo. Kljub temu je povedal, da je pojasnila o omenjeni zadevi zahteval že, ko je izvedel, da ji grozi zastaranje, ter dodal, da je tožilec tisti, ki v takih primerih zastopa interese države, zato da z zanimanjem pričakuje poročilo vrhovnega tožilstva, ki bo pojasnilo tudi aktivnosti tožilstva.
Hkrati je minister razložil, da je vrhovno sodišče zaprosil, da sodiščem posreduje vprašalnik o ukrepih, ki jih predsedniki sodišč uporabljajo za preprečevanje zastaranja zadev. Prav tako minister meni, da bi se morali problematike zastaranj lotiti bolj na splošno, zato so se tudi obrnili na vrhovno sodišče in zaprosili za analizo zastaranj v zadnjih petih letih.
Ker je imel poslanec SLS, ki je tudi zahteval sklic nujne seje, Franc Pukšič nekatere dokumente, ki jih ni želel pokazati pred javnostjo, so sejo zaprli za javnost.
'Gantarjev spodrsljaj'
Predsednik DZ Pavel Gantar si je s tem, ko v torek na kolegiju predsednika DZ ni sklical izredne seje glede stanja v pravosodju, spet privoščil "spodrsljaj", ki pomeni kršitev ustavnih in poslovniških določil, meni vodja PS SDS Jože Tanko. Po njegovih navedbah se Gantar presoje zakonodajno-pravne službe poslužuje zgolj pri zahtevah opozicije.
Zahtevo za izredno sejo o stanju v pravosodju so zahtevali poslanci SDS in SNS ter nepovezani poslanec Andrej Magajna. Prepričani so, da v Sloveniji sodstvo ne deluje oziroma deluje izjemno slabo, pravosodnemu ministru Alešu Zalarju pa očitajo številna sporna dejanja, med njimi pritiske na državno tožilstvo.
Kolegij predsednika DZ seje v torek še ni sklical. Kot je tedaj pojasnil Gantar, morajo predlagatelji zahtevo dopolniti, saj v njej v formalnem smislu ni podana obrazložitev. Ko bodo pobudniki zahtevo dopolnili, bo kolegij tudi določil datum seje.
Sedaj pa Tanko opozarja, da Gantar koaliciji in vladi glede sklicevanja izrednih sej ne povzroča nobenih težav, še manj pri odločanju o postopkih, po katerih naj bi obravnavali zakone. "Čeprav velika večina utemeljitev za izredne seje ali za nujne postopke ne odgovarja določbam poslovnika, Gantar nobene vladne ali koalicijske zahteve, ne za izredno sejo in ne za nujni postopek, ne pošlje v presojo zakonodajno-pravni službi državnega zbora. Tovrstnega presojanja se poslužuje zgolj pri zahtevah opozicije," je zapisal v sporočilu za javnost.
S takšnim delovanjem pa predsednik DZ ne pomaga ne vladi ne koaliciji, še manj pa prispeva k izboljšanju razmer v državi, meni: "Stanje v pravosodju ostaja izjemno kritično. Pravna država ne deluje in država ne izpolnjuje ene od temeljnih ustavnih določb, ki pravi, da je Slovenija socialna in pravna država." "Gantarju, njegovi državnozborski koaliciji in njegovi vladi je, kot kaže, izjemno všeč, da privilegiji in koristniki privilegijev zmagujejo," še dodaja Tanko.
KOMENTARJI (29)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.