
Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje so se na sestanku sestali predstavniki pridelovalcev in odkupovalcev. Kot so sporočili s kmetijskega ministrstva, so se uspešno dogovorili o oblikovanju cene pšenice in o letošnjem odkupu.
Kot je po sestanku dejal kmetijski minister Dejan Židan, so vsi udeleženci poudarili pomen namenske proizvodnje, pomen žitne verige in se dogovorili za delo v prihodnje.
Poudaril je še, da je uspešen dogovor in njegovo izvrševanje znak zrelosti sektorja, in "to je eden izmed ključnih dejavnikov, da lahko računamo na večanje proizvodnje tudi naprej."

Kot je povedal podpredsednik sindikata kmetov Franc Küčan, kmetje z izkupičkom niso pretirano zadovoljni. "Če ni pokritosti stroškov pridelave, potem si seveda razočaran. Tudi zato, ker je v kodeksu žitne verige zapisano, da naj bi odkupna cena načeloma pokrila stroške pridelave. Je pa trg neusmiljen, konkurenca pa močna predvsem na Hrvaškem in Madžarskem. Žal bomo morali kmetom letos povedati, da je bilo to največ, kar smo lahko iztržili, saj je bila na koncu situacija 'vzemi ali pusti'. Če ne bi pristali, bi šli kupci v tujino, nam pa bi žito ostalo v silosih."
Kot pravi Küčan, jim je vseeno uspelo iztržiti nekoliko višjo odkupno ceno, kot je v soseščini. Na Hrvaškem naj bi pšenico kmetje prodajali po ceni od 145 do 160 evrov, na Madžarskem od 155 do 160 in v Avstriji od 160 do 170 evrov na tono.
Z danes izpogajano ceno menda niso zadovoljni niti kupci, ki pa trdijo, da morajo na domačem trgu pšenico preplačati.
Kmetje po Küčanovih besedah za obdelavo enega hektarja, posejanega s pšenico kakovostnega razreda A, porabijo od 212 do 216 evrov, pridelava pšenice kakovosti B naj bi zahtevala od 200 do 205 evrov. Ob letošnji odkupni ceni bodo tako morali pozabiti na vloženo delo in strojne ure, bodo pa lahko pokrili stroške semena, škropiva in nafte.
Edina razveseljiva novica je, da bo kakovost letošnjega pridelka le nekoliko boljša, kot so pričakovali zaradi pomladanskih vremenskih nevšečnosti. "Od Mlinopeka, ki je prevzel 2.500 ton, imamo informacijo, da je okoli 78 odstotkov pšenice kvalitete A in B, količina kvalitete C pa se je s 13 znižala na 8 odstotkov. Kot kaže, je svoje naredilo lepo vreme v zadnjem obdobju," pravi Küčan.
In kaj odkupna cena pomeni za potrošnike, ki kupujemo pekovske izdelke? Nič, pravi Küčan. Vzroke za visoke cene bomo morali iskati drugje. Kot pravi, cena pšenice v ceni kruha pomeni le 8 odstotkov!
Na vprašanje, odkod potem cene izdelkov na policah, kmetje odgovora menda ne dobijo.
Na udaru so tudi slovenski mlinarji, njihova avstrijska konkurenca naj bi namreč našim pekom krušno moko prodajala za 280 evrov na tono.
Žito bo prvenstveno odkupovalo slovensko pšenico
Predstavnik mlinarjev in direktor Žita Janez Bojc je prepričan, da je današnji dogovor dober za vse in omogoča dobro sodelovanje tudi vnaprej. "Kmetje so dosegli boljše odkupne pogoje kot v sosednjih državah. To verigo bo treba še bolj graditi in jo vzpostaviti bolj konkurenčno, da bomo dosegli večjo samooskrbo in tudi večji odkup," je dejal.
Pojasnil je, da bo Žito prvenstveno odkupovalo slovensko pšenico in da bodo samo tisto, česar v Sloveniji ne bo, odkupili iz tujine. Je pa Bojc izpostavil, da je treba zgraditi dodatne sistemske instrumente v odkupu, da se ne bodo več v zadnjem trenutku pogovarjali o tako pomembnih količinah ter da bo več naročene proizvodnje in več terminskih nakupov.
Bojc je zagotovil, da iz tujine kupijo samo visokokakovostno pšenico. slovenski potrošnik ve, da so na koncu na polici proizvodi, ki imajo slovensko poreklo, imajo večjo zanesljivost in ponavadi dosegajo večjo kakovost.
Tako pridelovalci kot mlinarji od ministrstva pričakujejo še bolj ostro sledljivost proizvodov in surovin. "Želimo, da je ta kontrola jasna in da se potrošnika ne zavaja s tujim poreklom blaga. To je ključno, da žitna veriga deluje," je poudaril Bojc.
Židan podpira predlog, da bi bilo več nadzora in kontrola strožja. Opozoril pa je, da več sledljivosti obenem pomeni tudi več administriranja.
KOMENTARJI (98)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.