Povišanju nadomestila za starše otrok s posebnimi potrebami soglasna podpora

Sprejeta sprememba zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih prinaša dvig nadomestila za izgubljeni dohodek, ki po novem ne bo več določen v nominalnem znesku, ampak v višini minimalne plače. Nadomestilo se je v 11 letih uskladilo le enkrat, in to s 734,15 na 751,77 evra. V neto znesku je to 588 evrov, z dvigom na višino bruto minimalne plače - ta zdaj znaša 1024,24 evra - pa v neto znesku pomeni 736 evrov.

V skladu z na matičnem parlamentarnem odboru sprejetim dopolnilom je po novem za starše, ki skrbijo za dva ali več otrok z najtežjimi motnjami, gibalnimi oviranostmi in hudimi boleznimi, predvideno 30-odstotno višje nadomestilo. Datum uveljavitve zakonske spremembe je prvi julij letos. Sicer je bila v predstavitvi stališč poslanskih skupin zakonska sprememba deležna soglasne podpore koalicije in opozicije.

Pri tem je Eva Irgl (SDS) spomnila, da se je Slovenija z leta 2018 sprejeto resolucijo o družinski politiki tudi zavezala, da bo posebno skrb namenila družinam z otroki s posebnimi potrebami, da bo poskrbela za njihovo materialno varnost. Andreja Zabret (LMŠ) pa je izpostavila stiske, s katerimi se soočajo starši otrok s posebnimi potrebami - zanje skrbijo dan in noč vse dni v letu in zaradi tega večkrat pustijo službo.

Prvopodpisani pod predlog spremembe zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih Aleksander Reberšek (NSi) je pojasnil, da je predlog predvideval dvig nadomestila za izgubljeni dohodek, ki ne bi bilo več določeno v nominalnem znesku, ampak v višini minimalne plače. Reberšek je opozoril, da se je sicer nadomestilo v enajstih letih uskladilo le enkrat, in to s 734,15 na 751,77 evra, kolikor znaša sedaj.

V neto znesku to pomeni 588 evrov, dvig na višino bruto minimalne plače – ta zdaj znaša 1024,24 evra – pa v neto znesku pomeni 736 evrov. V skladu z dopolnilom, sprejetim na matičnem parlamentarnem odboru, je po besedah Reberška za starše, ki skrbijo za dva ali več otrok z najtežjimi motnjami, gibalnimi oviranostmi in hudimi boleznimi, predvideno za 30 odstotkov višje nadomestilo. Predviden datum uveljavitve zakonske spremembe je 1. julij letos.

Lep: Problematike neurejena že vrsto let

Zakonski predlog je v imenu vlade podprl državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Cveto Uršič, v predstavitvi stališč poslanskih skupin pa je bil deležen tudi enotne podpore koalicije in opozicije. Mojca Žnidarič (SMC) je spomnila, da so k zakonskemu predlogu prispevala tudi različna društva, ki se ves čas borijo za pravice otrok in njihovih družin.

Eno takih je društvo Vilijem Julijan, v katerem so nad sprejetim zakonom izrazili navdušenje. Ustanovitelja društva Gregor in Nina Bezenšek sta v sporočilu za javnost zapisala, da je bil denarni prejemek dolgo časa prenizek, z novim zakonom pa so "uspeli izboljšati življenja malih borcev in njihovih družin".

"To stanje je bilo resnično nedopustno, zato sva letos ob svetovnem dnevu redkih bolezni konec februarja z Društvom Viljem Julijan vložila vse v to, da se ta prejemek poviša in sva pobudo za povišanje naslovila na poslance ter ministrstvo za delo. Presrečna in globoko hvaležna sva, da se je to sedaj tudi zgodilo," sta povedala. To je bil po njunih besedah le "eden od nujno potrebnih korakov" za izboljšanje njihovih življenj. Družine z otroki s posebnimi potrebami še vedno ostajajo na socialnem robu, zato bi bilo treba povišati tudi druge denarne dodatke. Menita, da bi bilo treba urediti tudi področje zagotavljanja družinske asistence in večje dostopnosti terapij.

Po oceni Vojka Starovića (SAB) zakonski predlog pomeni korak k nadgradnji sistemske ureditve skrbi za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo, ter njihovih družin. Ivan Hršak (DeSUS) je dejal, da potrditev predlaganega dviga nadomestila za izgubljeni dohodek staršev otrok s posebnimi potrebami kaže, da v Sloveniji družina nekaj pomeni.

Jurij Lep (NeP) je opozoril, da se zakonski predlog loteva problematike, ki je neurejena že vrsto let in na katero opozarjajo številni, v prvi vrsti starši otrok s posebnimi potrebami. Dušan Šiško (SNS) je poudaril, da družine in otroci v času epidemije covida-19 nosijo še dodatno breme, saj so izpostavljeni številnim stiskam tako v delovnem okolju kot v šoli in doma.

Marko Koprivc (SD) se je zavzel za krepitev ukrepov družinske politike, katerih namen je izboljšati življenje otrok in družin, še posebej družin, ki skrbijo za otroke s posebnimi potrebami. Tudi Primož Siter (Levica) se je zavzel za močno in stabilno socialno državo, saj je po njegovih besedah družba vredna toliko, kolikor je sposobna pomagati najšibkejšim.

Tadeja Šuštar (NSi) pa se je zavzela za ukrepe družinske politike, ki so usklajeni na vseh področjih, od davčnega področja do družinskih prejemkov, vzgoje in izobraževanja, zdravstva, stanovanjske politike in skrbi za starejše.