Računsko sodišče je pri reviziji pravilnosti poslovanja Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS v letih 2003 in 2004 ugotovilo številne primere ravnanja v neskladju s predpisi, zato je skladu za pravilnost poslovanja v revidiranih letih izreklo negativno mnenje.
Poročilo obsega kar 80 strani, pripravljali pa so ga skoraj celo leto, oziroma 298 dni. Pri tem so si pomagali z namigi predstavnikov 65-tih podjetji, ki so s prstom kazali na različne napake v poslovanju sklada, pri zbiranju dokazov so pomagali tudi nadzorniki.
Skupna vrednost nepravilnosti je kar 14-krat presegla sprejemljivo mejo dveh odstotkov proračuna in znaša milijardo 664 milijonov tolarjev.
Seznam odkritih nepravilnosti je dolg
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov tako v revidiranih letih med drugim ni vzpostavil ustreznega sistema finančnega poslovodenja niti sistema notranjega nadzora in notranjega revidiranja, finančnih načrtov pa ni pripravil v skladu s predpisi.
Najbolj bode v oči negospodarno ravnanje s kmetijskimi zemljišči. Sklad jih je prodajal in oddajal pod ceno ter sklepal pogodbe za brezplačno razpolaganje z njimi, tudi če niso bili izpolnjeni vsi pogoji. Poleg tega je oddajal v najem tudi zemljišča, ki niso bila v lasti države. Nepravilnosti je bilo za 427 milijonov tolarjev.
Neupravičeno izplačanih nadur, denacionalizacijskih dodatkov, dnevnic in dodatkov za prepoved konkurence se je zbralo za 31 milijonov tolarjev, nepravilnih pogodb je bilo za 300 milijonov, napake v javnem naročanju so presegle 127 milijonov, v proračun niso nakazali za 587 milijonov presežkov prihodkov.
Kdo bo odgovarjal?
Letna poročila so bila zaslepljujoča, na področju evidenc še vedno vlada pravi kaos, celotno poslovanje sklada pa je izjemno netrasparentno, so še ugotovili revizorji. S slabim poslovanjem - računsko sodišče ga je označilo za negospodarnega, neučinkovitega in neuspešnega - je sklad oškodoval tako državno premoženje kot davkoplačevalce.
Niti svet sklada niti nadzorniki niso opravili svoje nadzorne funkcije, ugotavlja poročilo. Nekdanja prva dama sklada Marja Majer Cuk je ugotovitve komentirala z besedami: "Šokirana sem!"
“Več odgovornosti poznamo. Od moralne do odškodninske in kazenske. Na nas ni presoja moralne odgovornosti, politične odgovornosti in drugih oblik, ker so za to pristojni drugi organi. Na nas je presoja nepravilnosti in v okviru tega, če obstaja utemeljen sum storitve kaznivega dejanja, podati ovadbo,” je dejal predsednik Računskega sodišča Igor Šoltes. O tem tudi resno razmišljajo.
KOMENTARJI (3)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.