Vlada se je pripravljena pogajati o zahtevah šolnikov. Stavkali bodo tudi zaposleni na Furs

Na povabilo Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) je danes potekal sestanek z vladno stranjo, na katerem je govora o stavkovnih zahtevah sindikata, ki je za 14. februar napovedal stavko. Stavka v vzgoji in izobraževanju je sicer le ena o štirih napovedanih stavk v javnem sektorju, prva pa se obeta 24. januarja.

Po besedah glavnega tajnika Sviz Branimirja Štruklja današnji pogovori, ki jih sam šteje kot prvi krog pogajanj o stavkovnih zahtevah, niso bili ravno dolgi, a so bili izpeljani v "konstruktivnem vzdušju, kar je dobro za začetek tako zahtevnih pogajanj".

Po besedah Štruklja so danes razjasnili, kakšen bo okvir pogajanj, vladni strani so predstavili tudi svoje zahteve in podatke, s katerimi so jih podkrepili. Z vladne strani jim danes ni bil ponujen noben protipredlog, "je pa jasno, da so pogovori stekli", je dejal Štrukelj v izjavi za medije po sestanku.

Cilj pogajanj po njegovih besedah je z vlado doseči stavkovni sporazum, do katerega bi prišlo še pred izvedbo stavke. Štrukelj je sicer danes, kot je dejal, ministrici za izobraževanje Maji Makovec Brenčič in ministru za javno upravo Borisu Koprivnikarju povedal, da so priprave na stavko zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v polnem teku in da bo skoraj 38.000 zaposlenih, kolikor jih je s svojim podpisom izrazilo strinjanje s stavko, slednjo tudi izvedlo, če bo to potrebno. "Stavka se bo začela 14. februarja, ne bo pa se takrat tudi nehala," je napovedal.

Vladni strani so po besedah Štruklja danes predlagali, da bi drugi krog pogajanj izvedli čez en teden, nato pa bi se pogajali dvakrat tedensko. Sam je pri tem ministra in ministrico razumel, da bo vlada o teh vprašanjih razpravljala na seji, ki bo v četrtek, naslednji dan pa naj bi se s Svizom dogovorila o tem, kakšna bo dinamika pogajanj.

Ministrica Makovec Brenčič je po sestanku dejala, da si bo vlada zelo prizadevala, "da intenziviramo ta pogajanja". "Najprej moramo v skladu z včeraj sprejetimi vladnimi izhodišči pripraviti predloge in izhodišča za pogajanja ter jih posredovati ministrstvu za javno upravo. Na tej osnovi bomo potem oblikovali pogajalske skupine in začeli s pogajanji. Nadejamo si, da bo vlada prihodnji teden na seji odločala o imenovanju pogajalske skupine in o dinamiki pogajanj. V tem primeru bi bilo mogoče s pogajanji začeti že konec prihodnjega tedna," je dejala ministrica.

Izobraževanje je po njenih besedah eno od ključnih družbenih podstati in tisto področje, ki potrebuje ustrezno vrednotenje dela in strokovno opolnomočenje, k čemur si bo vlada močno prizadevala.

V stavko 24. januarja tudi sindikata, ki zastopata zaposlene v Furs

Za 24. januar stavko napovedujeta tudi sindikata, ki zastopata zaposlene v Finančni upravi Republike Slovenije (Furs). Zahtevajo, da se finančni upravi prizna ustrezen status in da zaposleni za svoje delo dobijo ustrezno plačilo. Tokratna stavka bo opozorilna, če jim ne bodo prisluhnili, pa jo bodo verjetno napovedali do preklica.

Predsednik Sindikata carinikov Slovenije Dušan Pečnik je poudaril, da Furs nima statusa, ki bi ga moral imeti. "Uslužbenci finančne uprave so napolnili državni proračun, iz katerega se črpa vse, od plač, socialnih transferjev, pokojnin," je poudaril Pečnik. Lani so po njegovih besedah pobrali prek 15 milijard evrov. Ob pobiranju dajatev pa skrbijo tudi za varovanje zunanje carinske meje EU.

Kot je dodal, ne nameravajo več pristajati na to, da bodo "tretjerazredni organ z najnižjimi plačami". Če drugim premikajo uvrstitve plač zaradi primerljivosti z zdravniki za tri ali štiri plačne razrede, potem po njegovih besedah tudi sami pričakujejo, da bodo deležni najmanj takih premikov.

Zaposleni preobremenjeni, deležni groženj in tožb ...

Ob skupnih stavkovnih zahtevah sindikatov, ki so za 24. januar napovedali stavko, pa imajo tudi nekatere specifične zahteve. Med drugim po besedah predsednika konference sindikata DURS v Sindikatu državnih organov Slovenije (SDOS) Rasima Brdakiča želijo, da se jim v višini 20 odstotkov bruto plače ovrednoti konkurenčna klavzula.

Ena od njihovih zahtev pa je, da se tudi v Furs opredelijo pogoji upokojevanja primerljivo z drugimi, ki to že imajo ugodneje rešeno. Kot je pojasnil Pečnik, so recimo obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja deležni finančni preiskovalci in delavci na mejnih prehodih, ne pa tudi denimo izterjevalci ali inšpektorji.

Pri tem je opozoril, da so zaposleni preobremenjeni, deležni so tudi groženj in tožb, zaradi psihičnih pritiskov na delovnem mestu pa prihaja do daljših bolniških odsotnosti. Poleg tega bi morali organ pomladiti, saj je povprečna starost zaposlenih že blizu 50 let.

Trenutno po kadrovskem načrtu nadomeščajo tiste, ki odhajajo. Če bi želeli pomladiti organ, pa bi jih morali najmanj dvakrat toliko, saj s samostojnim delom na teh delovnih mestih ni mogoče začeti takoj. Učni proces namreč traja tudi nekaj let, pravi Pečnik, ki je prepričan, da bi v prvi vrsti morali pogledati, kje je mogoče postopke poenostaviti.

Stavkali bodo na delovnih mestih, več o samem poteku stavke pa niso razkrili. Sekretarka SDOS Ana Jakopič je pojasnila, da za njihovo stavko veljajo določene omejitve, nujna dela morajo biti opravljena tudi v času stavke. Poudarila pa je, da "ne bodo iskali rešitev, kako bi stavkali, pa se to ne bo poznalo" in da bodo, če jim vlada ne bo prisluhnila in ne bo prišlo do skupnih pogajanj, ukrepe stopnjevali.

Stavka 24. januarja bo opozorilna, naslednja pa bo zelo verjetno napovedana do preklica. "Takrat se bodo finančni učinki nedelovanja finančne uprave za proračun hudo poznali," je dejala.

"Država je prek Furs lani pobrala 15 milijard evrov in ni mogoče trditi, da denarja za pošteno plačilo za pošteno delo za celotne javne uslužbence ni," se je pri tem Jakopičeva odzvala na nekatere navedbe ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja. Ugotavljala je, da slednjega na laž postavljajo njegova lastna dejanja, ko se z nekaterimi še naprej ločeno pogaja in išče možnosti, kako bi določenim skupinam dvignili plače.

'Vlada se že desetletje vede kot slaba mačeha'

Iz Sindikata delavcev v pravosodju (SDP) so sporočili, da se zaradi strogih omejitev pri izvedbi same stavke kljub velikemu stavkovnemu valu, niso odločili za stavko. "Kar pa ne pomeni, da ne podpiramo ostalih stavkajočih, še manj pa, da nimamo svojih zahtev. Vlada pozablja na zaposlene v slovenskih zaporih, sodiščih, tožilstvih in državnem odvetništvu in se do nas že desetletje vede kot slaba mačeha," piše v sporočilu za javnost, pod katerega se je podpisal predsednik SDP Tomaž Virnik. 

Zaposlene v zaporih, sodiščih, tožilstvih in državnem odvetništvu so pozvali, naj se v času malice ali s koriščenjem presežnih ur - torej ne da bi motili delovni proces – udeležijo shoda pravosodnih policistov 24. januarja, ter tudi shodu, ki ga za 14. februarja pripravlja SVIZ. V sporočilu so zapisali tudi deset desetletnih zahtev zaposlenih v pravosodju. Med drugim zvišanje osnovnih plač, višji regres za zaposlene z osnovno plačo, ki je nižja ali enaka minimalni plači in drugo.

Posebna vladna pogajalska skupina

Na val stavkovnih zahtev, ki jih po navedbah ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja postavlja že 27 sindikatov javnega sektorja, se je vlada v četrtek odzvala z napovedjo oblikovanja enotne pogajalske skupine, ki bo zadolžena za pogajanja z vsemi sindikati. Tem bodo predlagali, da bi vodili skupna pogajanja.

Že vnaprej pa vlada sporoča, da se ne more pogajati o zahtevah po linearnih dvigih plač, če ne želi ogroziti stabilnosti države, so se pa pripravljeni pogajati o tistih zahtevah, ki so nastale kot posledica višjih uvrstitev zdravnikov, ter o zavezah, ki so predmet dogovora iz leta 2016. Do stavkovnih zahtev, ki neposredno niso vezane na povišanje plač in drugih prejemkov zaposlenih, pa se morajo do 15. januarja opredeliti resorna ministrstva.

Ena od zavez omenjenega dogovora iz leta 2016 je bila tudi odprava plačnih anomalij v javnem sektorju, a se je po prvem delu, ko so iskali rešitve za tiste do 26. plačnega razreda in pooblaščene uradne zahteve, zataknilo pri tistih, višje na plačni lestvici. Pogajanja pa so se ob izteku prejšnje leta končala na točki, ko se je vladna stran odločila, da kljub temu, da s sindikalnima skupinama ni mogoče doseči dogovora, sindikatom v podpis ponudi aneksa h kolektivni pogodbi za javni sektor.

Danes se tudi izteče rok sindikatom, da se izrečejo o tem, ali so aneks pripravljeni podpisati, glede na njihova dosedanja stališča pa ni prav verjetno, da bi lahko dosegli kvorum za uveljavitev ponujene rešitve, po kateri bi vlada za drugi del odprave plačnih anomalij namenila še 8,4 milijona evrov.

Za podpis aneksa h kolektivni pogodbi za javni sektor doslej sedem sindikatov

Pripravljenost za podpis aneksa h kolektivni pogodbi za javni sektor, s katerim bi na krovni ravni sklenili pogajanja o odpravi plačnih anomalij nad 26. plačnim razredom, je do srede današnjega dne izrazilo sedem od 42 reprezentativnih sindikatov. Z iztekom današnjega dne pa bo jasno, ali se jim je pripravljen pridružiti še kateri sindikat.

Omenjeni aneks, ki določa odpravo anomalij pri vrednotenju orientacijskih delovnih mest nad 26. plačnim razredom, je vlada konec lanskega leta sindikatom ponudila v podpis, čeprav v pogajanjih s sindikalnima pogajalskima skupinama o njem ni dosegla dogovora.

Vladna ponudba za odpravo vseh anomalij nad 26. plačnim razredom je 8,4 milijona evrov. Morebitna uveljavitev aneksa h kolektivni pogodbi za javni sektor pa bi v nadaljevanju odprla možnost, da pride tudi do podpisa aneksov h kolektivnim pogodbam v posameznih dejavnostih, zlasti tistih, pri katerih je v pogajalskem procesu že prišlo do vsebinske uskladitve oziroma njihovega parafiranja.

Do srede današnjega dne so ministrstvo za javno upravo o tem, da nameravajo podpisati aneks, obvestili Sindikat socialnega zavarovanja Slovenije, Sindikat delavcev v pravosodju, Policijski sindikat Slovenije, Sindikat policistov Slovenije, Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, Neodvisni sindikat delavcev Ljubljanske univerze in SI-JUS Sindikat javnih uslužbencev Slovenije.

Za kolektivno pogodbo za javni sektor in njene spremembe je zahtevan kvorum. Zato si običajno v pogajanjih prizadevajo doseči soglasje večine sindikatov. Drugi možen kvorum, doslej uporabljen le v enem primeru, je sicer soglasje sindikatov, ki številčno ne predstavljajo večine, a skupaj zastopajo vsaj 40 odstotkov vseh zaposlenih v javnem sektorju iz vsaj štirih dejavnosti.