Kot je danes dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Dušan Semolič, bodo vodje vseh sindikalnih central pred jutrišnjo sejo pred poslopjem vlade priredile manjšo manifestacijo z zahtevo, da se vlada opredeli glede zahteve po takojšnji predložitvi predloga zakona o minimalni plači v parlamentarno proceduro in ga tudi nemudoma pošlje v parlamentarno proceduro.
"Jutri je pomemben dan. Pričakujemo, da se bo vlada odmaknila od vplivov kapitala na njihove odločitve in končno prisluhnila sindikatom ter delavcem," je dejal.
Vlada ponuja mačka v žaklju?
Minister za delo Ivan Svetlik je na zadnjem srečanju sindikatom dejal, da za predložitev zakona v parlamentarno proceduro nima soglasja vlade. Stvar pa se je po besedah Semoliča zakomplicirala tudi zaradi tega, ker je minister sledil zahtevam delodajalcev, da se ta zakon v parlament pošlje skupaj z nekaterimi spremembami drugih zakonov po meri delodajalcev. Med temi njihovimi predlogi za spremembo naj bi bila tudi odprava dodatkov ter ukinitev bolniških nadomestil. "To je izsiljevanje in na to ne bomo nikoli pristali!" so odločni predstavniki sindikatov.
"V paketu bi nam dali malo korenčka in hkrati veliko palico. To zavleče pogajanja," še opozarjajo.
Vlada se bo v četrtek sicer seznanila s to zahtevo in tudi z drugimi zahtevami sindikatov in delodajalcev glede potrebnih sprememb na trgu dela, vendar pa na tej seji še ne bo odločala o besedilu predloga zakona o minimalni plači, je dejal Svetlik. Ministrstvo sicer še vedno vztraja na stališču, da je treba dvig minimalne plače povezati s spremembami v delovni zakonodaji, pri čemer pa, pravi minister, "ni nujno, da so roki popolnoma enaki".
Na vprašanje, ali bo vlada spremembe ostale delovne zakonodaje predlagala tudi, če sindikati v socialnem dialogu ne bodo sodelovali, je Svetlik odgovoril, da pristajajo na socialni dialog pri vseh vprašanjih, ki zadevajo socialne partnerje. "Ima pa vlada odgovornost, da ureja stvari tudi, ko med socialnimi partnerji ni soglasja," je dejal in dodal, da bo na seji vlade tudi o tem tekla beseda, saj ne morejo "v nedogled odlašati s spremembami, za katere sodimo, da so nujne za normalno delovanje tako gospodarskega kot socialnega sistema“.
Dvig delavskih plač bo dvignil gospodarsko rast
Ta zahteva je za sindikate izjemno pomemben projekt iz dveh razlogov. Prvi je, da se 200 tisočim delavcem nemudoma pomaga pri življenju, da se jim dvigne življenjski standard. Drugi razlog je, da se prispeva k izhodu iz krize.
"Vsi govorijo, da je posledica krize pomanjkanje povpraševanja. Rešitev tega vprašanja pa je prav dvig delovskih plač," meni Semolič. Dvig minimalne plače na 562 evrov neto, kar pomeni dvig za 102 evra, bo po njegovem mnenju dvignil povpraševanje, saj ti zneski delavcem ne omogočajo varčevanja. Delavci glede na strukturo povpraševanja nemudoma odreagirajo s povpraševanjem po tistih artiklih, ki jih nujno potrebujejo, in s tem povečujejo povpraševanje ter dvigujejo tudi gospodarsko rast, je še dodal.
"Če dvigneš bogastvo bogatim slojem, ni nobene garancije za dvig povpraševanja, saj ti gospodje svoj kapital usmerjajo predvsem na kapitalske trge," meni.
Odprto pismo delodajalcev
Delodajalske organizacije – Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije ter Združenje delodajalcev Slovenije – so se medtem odzvale z odprtim pismom premierju Borutu Pahorju.
Poudarjajo, da podjetja nimajo več rezerv za dvig minimalne plače in posledično vseh drugih plač. Skupen cilj je zagotoviti delo in s tem socialno varnost vsem generacijam. "Zato od predstavnikov reprezentativnih sindikatov pričakujemo, da bodo korekten partner v socialnem dialogu še naprej in ne bodo vztrajali na nesprejemljivih zahtevah, ki lahko ogrozijo naš skupen cilj," pravijo.
Velik delež zaposlenih je v podjetjih s slabimi finančnimi kazalci produktivnosti, kar je, tako delodajalci, tudi posledica dejstva, da se podjetja v zadnjih letih niso uspela racionalizirati in prilagoditi števila zaposlenih dejanskim potrebam poslovanja.
"Zakonska ureditev trga dela ne ustreza več zahtevam konkurenčnosti, s katerimi se slovenska podjetja srečujejo na globalnem trgu. Zato moramo vztrajati na tem, da se kakršna koli rast plač obravnava v povezavi s celovito razbremenitvijo gospodarstva," so zapisali.
KOMENTARJI (23)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.