Socialni partnerji s pripombami na vladne ukrepe, ministrstvo jih bo preučilo

Kot je dejal predsednik Združenja delodajalcev Slovenije Marjan Trobiš, pozdravljajo pripravljenost vlade na dialog in ukrepanje ob energetski krizi. "Na splošno pa z vladnimi predlogi ne moremo biti zadovoljni, saj ne določajo najvišje dovoljene cene elektrike," je poudaril. Cene se po njegovih besedah nenehno zvišujejo in so ponekod že presegle 500 evrov na megavatno uro. "Pri tako visokih cenah tudi subvencije ne pomagajo," je dejal. "Podjetja, ki bodo morala elektriko kupovati po tako visokih cenah, se bodo znašla v nekonkurenčnem položaju," je opozoril.

Če država ne bo določila zgornje cene elektrike, bodo podjetja po njegovih besedah tudi zelo težko načrtovala poslovanje v prihodnjem letu, predvidljivost pa je pomemben dejavnik uspeha.

Pomanjkljivo se zdi delodajalcem tudi subvencioniranje skrajšanega delovnika in čakanja na delo. Pogoj pri čakanju na delo namreč bo, da bodo delodajalci enak znesek, kot ga bodo prejeli kot subvencijo, nato v dveh letih namenili za investicije v zeleni prehod, kot jih opredeljuje davčna zakonodaja."To pomeni, da bo morala biti subvencija takoj povezana z dodatnimi investicijami v tako težkih razmerah. Menim, da je to nedopustno," je dejal Trobiš. Delodajalci želijo zaposlene obdržati, kar pa ne bo mogoče, če bodo morali denar za plače nameniti investicijam za zeleni prehod.

Sindikalna stran je po besedah izvršnega sekretarja Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andreja Zorka zadovoljna, da predlagani shemi subvencioniranja skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo predvidevata pogoj, po katerem podjetja, ki bodo prejela pomoč, v obdobju šestih mesecev ne bodo smela začeti postopkov odpuščanja. Veseli jih tudi določba, da nadomestilo za delavce na čakanju na delo ne bo smelo biti nižje od minimalne plače.

Pogrešajo pa določbo, po kateri si poslovodstva podjetij, ki bi prejela pomoč, do konca leta 2023 ne bi smela izplačati nagrad ali dobička. Prav tako ne bi smela odkupovati lastnih delnic. "To smo danes izpostavili. Nasprotovanja ni bilo čutiti pri nobenem od ministrstev, zato pričakujemo dopolnitev zakona v tem delu," je dejal Zorko.

Glede splošne ocene predlaganih ukrepov je poudaril, da ne more biti zadovoljen nihče, če je govora o interventnem zakonu. "Lahko pa smo zadovoljni s tem, da je ministrstvo za delo upoštevalo pripombe in predloge sindikatov, pa tudi razpravo, ki je v času covida spremljala pripravo takratnih zakonov," je dodal.

OZS predlaga popravke v zakonu

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je na današnji seji Ekonomsko-socialnega sveta predlagala poenostavitve ukrepov, da bodo lahko podjetja enostavno prišla do pomoči. Ob tem so predlagali, da se ukrepa čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa razširita tudi na tista podjetja, ki ne bodo deležna subvencij za elektriko iz naslova tega zakona. 

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo bo vse pripombe in predloge, ki so jih danes podali socialni partnerji, preučilo. Kot so pojasnili na ministrstvu, bodo to storili v okviru priprave končnega predloga zakona, ki ga bo vlada predvidoma sprejemala v začetku prihodnjega tedna.

"Ključna težava je v še vedno relativno visokih cenah elektrike, pri čemer gre za vprašanje ponudbe in ponudnikov električne energije. Kar pa se tiče predloga zakona o pomoči gospodarstvu za leto 2023, ki bo blažil učinke visokih cen, poudarjamo, da smo ga intenzivno pripravljali v tesnem sodelovanju z gospodarstvom, pri tem pa smo izčrpali praktično vse možnosti pomoči, ki jih omogoča evropski krizni okvir," so dodali.

Trgovinska zbornica pozdravlja ukrepe, a ima tudi zadržke

V državah članicah so že implementirali ukrepe, TZS pa pozdravlja rešitve tistih držav, ki so uspele s hitrimi, jasnimi in transparentnimi ukrepi podjetjem zagotoviti njihov nadaljnji obstoj, pri čemer pa njihova konkurenčnost ni ogrožena. 

V TZS nadaljujejo z aktivno razpravo s člani zaradi obsega in resnosti situacije v gospodarskih družbah in na trgu, ki je posledica še vedno visokih cen elektrike. Pravijo, da so bili sicer nekateri njihovi predlogi upoštevani, ne pa tudi predlog za določitev cenovne zavore po vzoru nekaterih drugih držav. Na TZS so zaskrbljeni, da če ukrepi po svoji višini in cilju v predlogu zakona ne bodo dosegli svojega namena, to je ublažitve energetskih stroškov in ohranitve poslovanja podjetij, bodo v pomladnem obdobju 2023 lahko nastopile tudi resne motnje v gospodarstvu.

V ponudbah elektrodistributerjev se cene še vedno gibljejo nad 450 evrov, po izračunih ob upoštevanju pomoči iz predloga zakona pa izhaja, da bodo podjetja plačevala električno energijo po ceni, ki bo še vedno dosegala večkratno višino sedanjih cen, med 280 in 320 evrov na MWh. Povišanje cen je več kot 400-odstotno in mnoga srednja, pa tudi velika podjetja tako velikih stroškovnih dvigov brez znatne pomoči ne bodo mogla prenesti, ogrožena pa bo tudi njihova likvidnost, navajajo pri TZS. 

Po njihovih besedah to za trgovinsko dejavnost pomeni, da bodo trgovci primorani povečane stroške energije blažiti s povišanimi cenami proizvodov, kar bi imelo dodaten vpliv na stopnjo inflacije.

Kot izpostavljajo v razpravah, bi bilo treba v okviru zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize vključiti najmanj še ključne dopolnitve oziroma spremembe, kot je osnovna posebna pomoč za podjetja, za katero bo zaprosila večina podjetij v storitvenih dejavnostih in ki ima vključeno omejitev na največ 4 milijone evrov za celo leto, kar je glede na enormne cenovne poraste električne energije prenizek prag, zato predlagajo povečanje tega limita na najmanj 12 milijonov evrov, glede na poraste stroškov za električno energijo pa je tudi delež upravičenih stroškov, ki predstavlja pomoč po tem zakonu, določen prenizko, zato predlagajo pri obeh oblikah posebne pomoči in pri enostavni pomoči povečanje na 70 odstotkov. 

Že zdaj opozarjajo, da bodo zaradi prepoznih nakazil pomoči glede na višino stroškov za električno energijo nastale velike težave z likvidnostjo podjetij, zato je ključno, da je pomoč nakazana za prvi kvartal 2023 v obliki avansa, sicer bo za podjetja situacija nevzdržna.

Slovenija bo s predlogom zakona po njihovih ocenah namenila za ukrepe za reševanje energetske krize (gospodinjstva in podjetja) okoli 2 odstotka BDP-ja, kar je manj kot na primer Nemčija, kjer ta pomoč dosega okoli 7 odstotkov BDP-ja. Skrbi jih tudi dejstvo, da znatnejšo pomoč svojemu gospodarstvu namenjajo tudi sosednje države, kar bi lahko imelo zelo negativen vpliv na konkurenčnost podjetij širše v regiji.