Za omejen nadzor komisije

Državni zbor je sprejel novelo zakona o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb, ki v skladu s spremembami parlamentarnega poslovnika komisiji za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb jemlje zakonodajne pristojnosti. Poslanke in poslanci so ob tem zakon dopolnili z rešitvijo, po kateri bo parlamentarni komisiji popolnoma omejen nadzor t.i. prikritih ukrepov v zadevah, ki so še v teku.

O zakonski noveli so poslanci junija že razpravljali, a so odločanje preložili zaradi razhajanj o tem, kako zagotoviti parlamentarni nadzor nad ustavnostjo in zakonitostjo ukrepov tajnih služb ob hkratni zaščiti identitete tajnih sodelavcev teh služb.

Predlog novele zakona je v obravnavo predložila skupina poslancev vseh poslanskih skupin s prvopodpisanim Jožetom Tankom (SDS). Del sprememb je posledica dogovora med poslanskimi skupinami, da se nadzornima delovnima telesoma (za nadzor proračuna ter za nadzor obveščevalno varnostnih služb) odvzame zakonodajna pristojnost; hkrati pa bo opozicija dobila večino članov v teh dveh telesih. Te spremembe so zajete v spremembah parlamentarnega poslovnika, ki jih je DZ potrdil že v torek.

Osrednji del sprememb pa se nanaša na varovanje identitete tajnega delavca ob izvajanju nadzora pooblaščene skupine poslancev pri tajnih službah in vpogledu v dokumentacijo o določeni zadevi. DZ je ob tem sprejel dopolnilo štirih koalicijskih poslanskih skupin SDS, NSi, SLS in DeSUS, s katerim se zaradi zagotavljanja varnosti tajnih delavcev in tudi uspešnega zaključka konkretne zadeve uvaja popolna omejitev nadzora t.i. prikritih ukrepov v zadevah, ki so še v teku.

S sprejetim dopolnilom bo nedostopen samo tisti del policijske ali obveščevalne zadeve, ki se nanaša na delovanje tajnega delavca oziroma sodelavca. Ostali deli zadeve nadzorovane službe bodo pooblaščeni skupini parlamentarne nadzorne skupine dostopni v skladu z zakonom o parlamentarnem nadzoru, so v obrazložitvi zapisali predstavniki koalicijskih poslanskih skupin.

Poslanci so po današnji tretji obravnavi novele zakona o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb na dveh bregovih o tem, kako zagotoviti nadzor nad ustavnostjo in zakonitostjo ukrepov teh služb ob hkratni zaščiti identitete tajnih sodelavcev. Vladna koalicija meni, da je potrebno vnesti varovalke, s katerimi pri parlamentarnem nadzoru ne bo ogrožena učinkovitost dela policije oz. obveščevalnih služb, kar pa v opoziciji razumejo kot zmanjševanje parlamentarnega nadzora.

Polemično razpravo sta sprožili dve dopolnili, saj tako opozicija kot koalicija vsaka s svojim dopolnilom želita popraviti zakonsko besedilo. Medtem ko se v koaliciji zavzemajo za takšno rešitev, s katero poslanci nikakor ne bi mogli opraviti vpogleda v dokumentacijo služb o zadevah, ki so še v teku, pa je opozicija prepričana, da bi bil takšen vpogled vseeno lahko v izjemnih primerih dopusten, ob odobritvi predstojnika ali vodje službe ter varovanju identitete tajnih delavcev oz. sodelavcev služb.

Petek: To ni komisija za arhivski nadzor

"Če bi bil sprejet amandma opozicije, bi se hitro lahko znašli na precej tankem ledu. Če bi imeli parlamentarci dostop do vseh podatkov, do vseh zadev, ki so v teku, bi lahko prišlo do velike nevarnosti razkritja tajnih delavcev oz. tajnih sodelavcev," je v današnji razpravi poudaril Miro Petek (SDS). Zavrnil je opozicijske očitke, da se parlamentarna komisija za nadzor nad temi službami spreminja v brezzobega tigra ter v komisijo za arhivski nadzor.

Jožef Jerovšek (SDS) zavrača ugibanja, da se s spremembami na široko odpirajo vrata političnim zlorabam. Opozicijske poslance pa je vprašal, kje je poslanec SD in bivši predsednik vlade Anton Rop, ki bi po Jerovškovem mnenju "lahko največ povedal o tem, kako so se v preteklosti zlorabljale tajne službe".

Državni sekretar na pravosodnem ministrstvu Robert Marolt je ob tem opozoril, da mora biti parlamentarni nadzor uravnotežen in se mora upoštevati ustavna pravica do življenja, druge temeljne človekove pravice, neodvisnost sodstva, uravnoteženo razmerje med izvršilno in zakonodajno vejo oblasti, kar bo najustrezneje zagotovljeno z dopolnilom koalicijskih poslanskih skupin.

Po mnenju Dušana Kumra (SD) gre za grob politični poseg v odnos med vlado in parlamentom. Če službe nimajo nadzora, izgubljajo svojo legitimnost, če nimajo legitimnosti, pa so na najboljši poti v demontažo, je prepričan Jožef Školč (LDS). Bogdan Barovič (SNS) pa meni, da se izničuje celoten zakon in bi se ga lahko preimenovalo v zakon o arhivskem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb. Pavel Gantar (NP) pa bo ob sprejetju koalicijskega dopolnila razmislil o odstopu s funkcije predsednika komisije DZ za nadzor omenjenih služb, ker ne misli igrati slamnatega predsednika komisije in zagotavljati videz demokratičnega parlamentarnega nadzora.