FOTO in VIDEO: Znana slovenska izhodišča

Zavod 25. junij je pred parlamentom pripravil miren shod, na katerem so pozvali k pravični meji s Hrvaško ter ohranitvi slovenskega ozemlja in morja. Pozivu k udeležbi na shodu se je v sredo pridružila Civilna družba Slovenije za pravično mejo s Hrvaško, med udeleženci - po ocenah organizatorjev jih je bilo okoli 400 - pa so bili tudi nekateri politiki, med njimi vodja SNS Zmago Jelinčič in nekdanja člana njegove stranke, zdaj pa poslanca Lipe, Sašo Peče in Barbara Žgajner Tavž. Med udeleženci in govorci je bil tudi Joško Joras, ki je poslance pozval, naj ga ne pustijo na cedilu. Po shodu pred DZ so se protestniki odpeljali še pred hrvaško veleposlaništvo v Ljubljani, nato pa so se mirno razšli.

"Nikoli ne bomo pristali, da bi se Slovenija odrekla neomejenemu dostopu na odprto morje," je v nagovoru zbranim pred DZ poudaril Marjan Podobnik, po besedah katerega je ključno izhodišče pri vprašanju meje s Hrvaško neomejen dostop do odprtega morja in celovitost Piranskega zaliva.

Podobnik je tudi poudaril, da smo slovensko ozemlje dolžni ohraniti zaradi naših prednikov. Danes kot trenutno vodilna članica EU in članica Nata, "nimamo pravice, da prepustimo dele slovenskega morja in ozemlja tuji državi". Shod pa po njegovih besedah ni naperjen proti nikomur, ne proti vladi ne proti opoziciji, temveč je shod "za".

Zmago Jelinčič je v svojem govoru poudaril, da je treba sedaj stopiti skupaj, saj po njegovem mnenju vlada ni sposobna zaščititi slovenskih interesov. Predsednik Lipe Sašo Peče pa je zbranim povedal, da ima Slovenija v odnosu do Hrvaške danes žal premalo hrbtenice.

OZP potrdil vladna izhodišča

Parlamentarni odbor za zunanjo politiko je na nujni seji za zaprtimi vrati, ki se je je udeležil tudi zunanji minister Dimitrij Rupel, skoraj štiri ure razpravljal o vladnih izhodiščih za reševanje vprašanja meje s Hrvaško pred tretjim. Kot je povedal predsednik odbora Jožef Jerovšek, so razpravljali predvsem o tehničnih napotkih pogajalski skupini, saj so osnovna izhodišča že znana.

Prvo je, da se upošteva stanje, kakršno je bilo na meji 25. junija 1991. Drugo je, da se odloča o celotni meji, ne samo na morski, kakor je predlagala Hrvaška. Tretje pa je, "da v primeru, če ta predlog, vendar to ni edina možnost, predložimo Meddržavnemu sodišču v Haagu, izhajamo iz načela pravičnosti". Premier Janez Janša je že v sredo poudaril, da so si glede tega vprašanja enotne vse parlamentarne stranke, ne le koalicijske.

Sestanek 25. aprila - da ali ne?

O vprašanju mejnih vprašanj bo razpravljala mešana komisija mednarodnopravnih strokovnjakov, ki naj bi pripravila pravni okvir za to. Jerovšek informacije, da naj bi se prvič že 25. aprila srečala na Reki, ni potrdil. Rupel pa je dejal, da "mislim, da nimate pravega datuma".