Za ogled stanovanja je zahteval sliko dokumenta, nato se ni več oglasil

Številni so tako nasedli tudi prevari z oglasom, ki se je pojavil na eni od nepremičninskih spletnih strani Nepremicnine.net. 48 kvadratnih metrov veliko enosobno stanovanje, ki je na območju Bežigrada obljubljalo tudi eno parkirno mesto. Na fotografijah pa čisto, svetlo in urejeno stanovanje – soba, hodnik, kuhinja in jedilnica ... sicer brez fotografije kopalnice. In mesečna najemnina? 550 evrov.

"Za takšno ceno le redko vidiš tako lepo stanovanje," je poudarila sogovornica Ana (* ime hranimo v uredništvu), ki je v začetku oktobra nemudoma poklicala na (slovensko) telefonsko številko, pripisano ob oglasu za stanovanje v Ljubljani.

Ker se ji na klice ni javil nihče, je poslala še SMS-sporočilo, da se zanima za ogled stanovanja. Kmalu je dobila odgovor. A ne preko SMS-sporočila, temveč prek mobilne aplikacije Viber.

"Pozdravljeni. Pisali ste mi za stanovanje. Ker sem poslovno odsoten, vas prosim, da mi v pogovor napišete vašo kontaktno številko in pa slikate osebno izkaznico z obeh strani. Kontaktirala vas bo moja žena, ki je tudi agentka. Z njo se boste dogovorili za ogled in vse nadaljnje informacije."

Tako ji je ponudnik stanovanja, ki se je podpisal kot Marko, sporočil v zapisu. Ana pa je, v želji, da bi si čim prej uredila stanje s prebivališče, nemudoma poslala zahtevane informacije in fotografije. Nato pa nič. Čakala je na odgovor, vendar ga ni dobila. Po enem dnevu se je zato odločila, da preveri, kaj se dogaja, in Marku poslala še eno sporočil: "Zdravo, kako kaže z ogledom?"

Odšla na Policijo, oglas odstranjen

Kmalu je ugotovila, da odgovora ne bo prejela, po pogovoru s prijateljem pa je izvedela, da je morda situacija še veliko hujša. Povedal ji je, da so se na spletu pojavili lažni oglasi z oddajanjem stanovanja, pri katerih domnevni lastnik od potencialnih najemnikov zahteva fotografije osebnih dokumentov. Odpravila se je na Policijo, kjer so ji svetovali, naj si iz varnostnih razlogov naredi novo osebno izkaznico.

Kljub temu je nekaj dni kasneje ponovno zasledila oglas na portalu Nepremicnine.net, ob klicu na telefonsko številko pa se ji je najemodajalec tokrat javil, a ji je povedal isto, kot ji je pred dnevi sporočil prek Vibera: "Trenutno sem na službeni poti v tujini, vse zadeve z oddajo pa ureja moja agentka. Prosim te, da pošlješ fotografijo osebne izkaznice."

Na portalu Nepremicnine.net so nam na novinarska vprašanja, ali so zasledili tovrstne lažnive oglase, odgovorili, da so sicer edini nepremičninski medij, ki kontrolira oglase pred objavo. "Večino goljufij zaznamo in oglasa ne uvrstimo na portal. Vendar pa goljufi seveda spreminjajo taktike in poskušajo na vse možne načine," so nam povedali.

Zagotovili so še, da so tudi omenjeni oglas, ki sicer ni kazal znakov goljufije, po pritožbi uporabnika dodatno preverili in nato odstranili. "Pri vseh oglasih opozarjamo na previdnost ter svoje uporabnike obveščamo, naj bodo pozorni na spletne goljufije," so dodali. Žal pa, da se takšne stvari dogajajo zadnjih 20 let: "Vse pritožbe rešujemo in jih uredimo. Tudi v sodelovanju s Policijo."

Uspešno so na primer zamejili "scam oglase" iz držav, ki so bile najbolj znane po tovrstnih goljufijah, uvedli so preverjanje telefonskih številk, prav tako pa imajo tudi osebo, ki je zaposlena le za preverjanje sumljivih oglasov itd. Obiskovalce o tovrstnih goljufijah obveščajo prek e-mailov ter tudi na spletni strani. "Seveda pa se vedno lahko najde način za goljufijo, tako kot povsod v življenju."

Na Policijski upravi Ljubljana nam sicer prejema prijave ne morejo potrditi. "Na splošno pa občanom svetujemo, da svojih osebnih podatkov ne posredujejo neznanim osebam, predvsem pa ne kopij oziroma skeniranih osebnih dokumentov," so poudarili.

Če ugotovijo zlorabo osebnih podatkov, pa naj osebe zadevo prijavijo Policiji: "Predvsem ko gre za objavo brez osebne privolitve, so osebni podatki oškodovancev objavljeni na svetovnem medmrežju oz. jim je prevzeta identiteta s strani drugih oseb."

Poskus goljufije? Morda zloraba osebnih podatkov?

Kot so povedali, pa bi lahko sodeč po opisu dogodka šlo za poskus goljufije po 211. členu  kazenskega zakonika. "V tovrstnih primerih gre običajno za lažne objave na spletu, kjer storilci ponujajo najem stanovanja za razmerno nizko ceno, v Sloveniji ali tujini. Oglasom priložijo fotografije zelo lepo opremljenih stanovanj, ki pa v resnici ne predstavljajo dejanskega stanja," so navedli na ljubljanski policijski upravi.

Značilno je sicer tudi to da želijo storilci čimprejšnje nakazilo sredstev v obliki elektronskega denarja (Paysafe, WU, Moneygram nakazilo) ali pa nakazila na transakcijski račun v tujini.

A lahko bi šlo tudi za objavo oglasa izključno z namenom kraje oziroma nadaljnjega prevzema identitete, pri čemer gre za kazniva dejanja s področja varstva osebnih podatkov, ki je v kazenskem zakoniku inkriminirano v 143. členu. Kaznivo dejanje je storjeno, kadar nekdo neupravičeno javno objavi oz. posreduje v javno objavo osebne podatke oz. kadar kdor prevzame identiteto druge osebe in si na njen račun pridobiva premoženjsko/nepremoženjsko korist. "V primerih kraje identitete je pregon mogoč samo na predlog," so poudarili na Policiji.

Število zlorab osebnih podatkov v zadnjih letih narašča

Osebni podatki so po njihovih podatkih najpogosteje zlorabljeni z namenom sklenitve naročniških razmerij za telefone, za zavarovanja, pošiljanje pošte v imenu drugega, objava lažnega oglasa in prodaja predmetov na spletu v imenu drugega, odprtje transakcijskega računa, odprtje virtualnih denarnic, dvig denarja na pošti, banki ipd.

In če so na Policiji v letu zabeležili 104 tovrstna kazniva dejanja, so jih leto kasneje 125, letos pa že kar 171. "Kot je razvidno iz statistike, v zadnjem obdobju beležimo rahel porast tovrstnih kaznivih dejanj."

Prav tako v zadnjem obdobju zaznavajo tudi odpiranje lažnih profilov na družabnih omrežjih na imena javnosti znanih oseb. "Storilci ciljajo predvsem na profile znanih oseb oziroma tistih, ki imajo večje število sledilcev. V nadaljevanju skušajo s tem lažnim profilom od sledilcev pridobiti premoženjsko korist preko lažnih iger na srečo, investicijskih vlaganj ali pa poskušajo pridobiti njihove osebne podatke oz. podatke o plačilnih karticah," so opozorili.

Možnost sicer obstaja še, da bi spletni goljufi s pridobljenimi osebnimi dokumenti odprli račun na spletni banki v tujini ali virtualno denarnico ter jo v nadaljevanju uporabili za prejem sredstev iz naslova spletnih goljufij.