Za obnovo gozdov na Krasu rokave zopet zavihalo več kot 350 prostovoljcev

Zavod za gozdove Slovenije je po pregledu posledic največjega požara v zgodovini Slovenije pripravil načrt sanacije, ki predvideva obnovo gozdov s sadnjo in setvijo na območjih najhujše poškodovanosti. "To je na okoli 900 hektarjih gozda, kjer je vegetacija popolnoma uničena in je gozd izpostavljen eroziji ter razraščanju tujerodnih invazivnih vrst rastlin," pojasnjujejo na Zavodu za gozdove Slovenije. 

Zajeten del gozda na Krasu je bil sicer do danes že obnovljen. V dveh letih je bilo obnovljenih 232 hektarjev pogorišča: na več kot 46 hektarjih so prostovoljci in izvajalci posadili sadike, na 135 hektarjih posejali seme in na 51 hektarjih posadili želod. "Glede na obsežnost požara pa še vedno ostajajo območja, kjer je vegetacija tako hudo poškodovana, da se gozd in z njim povezan habitat za živali, sam ne bo mogel obnoviti," pravijo in dodajajo, da zato tudi letos potekajo različne akcije obnove gozdov na Krasu.

Do spomladi naj bi posadili 32.000 sadik in okoli 300 kilogramov semena maklena in lipe

Pod strokovnim vodstvom Zavoda za gozdove Slovenije so v začetku tedna že sadili zaposleni iz Zavarovalne skupine Sava ter Radenske, danes in jutri pa prostovoljce iz vse Slovenije čaka 20.000 sadik avtohtonih listavcev, kot so hrast cer, puhasti hrast, lipovec in koprivovec.

Kot pravijo, bodo s tem pomagali obnoviti gozd na območju Fajtega hriba v občini Renče – Vogrsko in v okolici Cerja v občini Miren – Kostanjevica, na skupno 10 hektarih. Do spomladi je predvideno, da se na Krasu posadi 32.000 sadik in poseje okoli 300 kg semena maklena in lipe; sredstva za nakup so bila zagotovljena iz državnega proračuna in donacij podjetij.

Pred začetkom del je prostovoljce nagovoril župan Občine Renče – Vogrsko, Tarik Žigon, ki je, kot pravi, navdušen nad zagnanostjo in pripravljenostjo prostovoljcev, da prispevajo svoj čas in delo za to, da bo Kras nekoč spet obdan z gozdom.

Zbrane je v imenu Zavoda za gozdove Slovenije pozdravil pomočnik direktorja in strokovni vodja dr. Aleš Poljanec. Poudaril je pomen čimprejšnje obnove najbolj poškodovanih površin, da se prepreči erozija, strukturno slabšanje tal in razraščanje invazivnih tujerodnih vrst rastlin. "Zavod za gozdove Slovenije ne le vodi, ampak tudi spremlja uspeh izvedene obnove gozdov na Krasu. Veseli nas, da je uspešnost razraščanja posajenih sadik in klitja semena visoka, na kar so ugodno vplivale tudi padavine v spomladanskem času. Na tak način bomo v kraške gozdove vrnili avtohtone drevesne vrste, ki so nekdaj na teh območjih že uspevale," je povedal. 

Mag. Ariana Durnik, direktorica Javnega zavoda Miren Kras, pa je izpostavila pomen dolgoročnih partnerstev s podjetji in izobraževalnimi institucijami, ki pri obnovi vztrajajo že tretje leto. "Ključnega pomena je zavedanje, da je obnova prizadete narave, gozda in s tem celotnega habitata, dolgotrajen proces, ki ga lahko uspešno zaključimo samo v tesnem sodelovanju med številnimi deležniki. Zato gre vsem, ki z nami vztrajate tretje leto, tako z donacijami kot neposredno prisotnostjo na terenskih akcijah, velika zahvala za iskreno in predano okoljsko odgovorno ravnanje, ki se bo obrestovalo bodočim generacijam," je dejala. 

Akcija obnove gozda bo potekala tudi jutri, organizatorji pa pričakujejo prav toliko prostovoljcev, kar pomeni, da bo ta vikend v akcijah sodelovalo več kot 700 prostovoljcev.