Za obiskovalce gora so najbolj nevarni kložasti plazovi

Nanjo močno vplivajo padavine, veter in temperatura. Plazovi so najpogostejši na severnih pobočjih, kjer se sneg zaradi pomanjkanja sonca počasneje preobraža. V splošnem velja, da se v gore ne odpravljamo še vsaj tri dni po obilnem sneženju ali izraziti otoplitvi, saj je tedaj nevarnost proženja snežnih plazov največja. Potencialno najbolj nevarna so pobočja z naklonom od 20 do 50 stopinj, kjer lahko plaz sproži že en sam smučar, ki dodatno obremeni snežno odejo. Gmota plazečega snega se takrat spremeni v »snežno reko«, ki ruši vse pred seboj, okoli nje pa je vidljivost zaradi razpršenega snega še dodatno zmanjšana. Ločimo več vrst plazov.

Kložasti plazovi

Za obiskovalce gora in turne smučarje so najbolj nevarni plazovi sprijetega snega, tako imenovani kložasti plazovi, ki nastanejo zaradi različne trdnosti plasti v snežni odeji. Ta je posledica nihanja temperature in vlage med sneženjem. Kloža ali zamet je z vetrom nanošen in zbit sneg, ki se že ob manjši obremenitvi splazi in razlomi na več delov.

Zelo pogost vzrok za nastanek snežnih plazov so tudi opasti, ki nastajajo na zavetrni strani grebena. Kadar veter piha čez greben, na zavetrni strani odlaga sneg in ta se počasi kopiči. Snežna odeja tako s privetrne strani grebena previsno sega na njegovo zavetrno stran. Snežne opasti se lahko pod našo težo odtrgajo, zato se izogibamo hoji po grebenu ali slemenu.

Pršni plazovi

Zelo nevarni in po velikosti med največjimi so pršni plazovi, ki se prožijo v eni točki na zelo strmih pobočjih z naklonom vsaj 40 stopinj. Ker gre v tem primeru za suh in nesprijet sneg, ki je pomešan z zrakom, tak plaz pogosto razvije rušilno moč. Ravno letos mineva 20 let od ogromnega pršnega plazu na Tirolskem, ki je v manj kot eni minuti zasul dobršen del vasi Galtür in po nekaterih izračunih razvil hitrost kar 290 kilometrov na uro. Plaz je pod seboj pokopal 57 ljudi, domačinov in turistov. Kljub hitremu posredovanju reševalcev je 31 ljudi umrlo. V videu si lahko pogledate animacijo usodnega snežnega plazu:

Plazovi, ki nastanejo ob otoplitvi ali ohladitvi

Ob odjugi lahko pride do talnega plazu. Takrat se med snežno odejo in tlemi nabere tanka plast vode, po kateri nato zdrsi snežna odeja vse do kopne podlage. Taki plazovi so razmeroma počasni in se lahko pojavijo že na majhnih strminah.

Plazovi lahko nastanejo tudi ob močni ohladitvi. Ob mrzlem, jasnem in mirnem vremenu namreč med posameznimi plastmi v snežni odeji nastaja srež, to so veliki ledeni kristali, ki so posledica sublimacije vodne pare na snežnih kristalih. Zaradi svojih lastnosti srežu pravimo tudi plovni ali tekoči sneg, ki oslabi snežno odejo in s tem poveča nevarnost plazov.

Evropska petstopenjska lestvica za oceno nevarnosti snežnih plazov

Na nevarnost proženja snežnih plazov poleg vremenskih dejavnikov vplivata tudi naklon pobočja in vegetacija. Za oceno nevarnosti proženja snežnih plazov je v uporabi enotna Evropska petstopenjska lestvica. Prva stopnja pomeni, da je proženje načeloma možno samo ob večji dodatni obremenitvi na zelo strmih pobočjih. Spontano se lahko prožijo zgolj majhni in srednje veliki plazovi.

Peta stopnja je najvišja. Takrat lahko že na zmerno strmih pobočjih pričakujemo številne zelo velike in lahko tudi izjemno velike spontane plazove, zato se obisk gora močno odsvetuje.  

Zaradi ohladitve, ki nas je dosegla v noči na petek, se je nevarnost plazov po podatkih Agencije za okolje (Arso) prehodno nekoliko zmanjšala in dosega drugo stopnjo na petstopenjski lestvici. Glavno nevarnost še naprej predstavljajo klože, ki jih je veliko predvsem na severnih in zahodnih straneh grebenov in sedel. Zaradi novih padavin se bo nevarnost snežnih plazov v noči na ponedeljek spet povečala.