Sancinova: Smo v obdobju, ko spoštovanje človekovih pravic ni tako samoumevno

Za izvolitev je bila potrebna absolutna večina 86 oddanih glasov. Od 171 oddanih glasovnic jih je bilo veljavnih 170.

Ostala od trojice kandidatov za slovenskega sodnika na ESČP, ki jih je aprila lani izvolil državni zbor, sta bila Aleš Galič in Boštjan Zalar. Prvi je na današnjem glasovanju prejel 40 glasov, drugi pa pet.

Sancinova bo na položaju nasledila Marka Bošnjaka, ki je slovenski sodnik na ESČP od leta 2016. Mandat se Bošnjaku, ki je tudi predsednik sodišča, izteče maja, za novega pa ni mogel kandidirati, saj tega ne dovoljuje evropska konvencija o človekovih pravicah.

Vasilka Sancin je od leta 2022 nadomestna sodnica ESČP, torej nadomešča slovenskega nacionalnega sodnika na ESČP v primerih, ko ta zaradi različnih okoliščin ne more sodelovati na sojenjih.

Izvoljenim sodnikom je dodeljen devetletni mandat brez možnosti podaljšanja. Število sodnikov na ESČP je enako številu držav pogodbenic konvencije o človekovih pravicah, ki jih je po odhodu Rusije trenutno 46.

Sodišče je pristojno za obravnavo kršitev evropske konvencije o človekovih pravicah, za kar mora prejeti individualno ali meddržavno pritožbo.

Državni zbor je za kandidate za sodnike na ESČP aprila lani izvolil Aleša Galiča, Vasilko Sancin in Boštjana Zalarja, ki jih je po pridobitvi mnenja Sodnega sveta in vlade v izvolitev predlagala predsednica republike Nataša Pirc Musar. Pristojni odbor Sveta Evrope je ta mesec med trojico kandidatov v izvolitev predlagal Sancinovo kot najbolj kvalificirano kandidatko.

Profesorica na pravni fakulteti, članica Svetovalnega odbora Sveta Združenih narodov za človekove pravice ...

Vasilka Sancin je med drugim profesorica na ljubljanski pravni fakulteti, na kateri je leta 2002 diplomirala iz prava, leta 2007 pa doktorirala iz mednarodnega prava. Je tudi predstojnica Inštituta za mednarodno pravo in mednarodne odnose in članica Svetovalnega odbora Sveta Združenih narodov za človekove pravice.

Med letoma 2019 in 2022 je bila članica in podpredsednica odbora Združenih narodov za človekove pravice. 45-letna mednarodna pravnica je tudi arbitra in članica urada Sodišča za spravo in arbitražo v Ženevi, ki deluje v okviru Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse).

Je tudi predsednica slovenskega Društva za mednarodno pravo za Slovenijo (ILA) in članica številnih drugih strokovnih združenj s področja mednarodnega prava in mednarodnih odnosov.

Sancinova: Na ESČP je bila prepoznana potreba po znanju s področja mednarodnega prava

Po današnji izvolitvi je Sacinova ocenila, da so na sodišču prepoznali potrebo po znanju s področja mednarodnega prava človekovih pravic in širšega, splošnega mednarodnega prava. Kot je še menila, je to tudi normalno, glede na to, da smo v vedno bolj globaliziranem svetu, kjer na človekove pravice v Evropi vplivajo različni dogodki. "Te kvalifikacije so tudi izjemno pomembne pri delovanju vsakega sodišča in zato potrebe po sodnikih s temi znanji," je dejala.

Glede izzivov, ki jih pričakuje kot sodnica na ESČP, je menila, da smo na splošno zdaj v zelo pomembnem obdobju, ko spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ni tako samoumevno, kot bi si morda vsi želeli.

Po njenih besedah so pred Evropo in tudi pred razvojem na globalni ravni številni izzivi. Med pomembnimi temami v njenem mandatu je izpostavila podnebne spremembe, razvoj novih tehnologij in umetno inteligenco. "Vse to so področja, s katerimi sem se intenzivno ukvarjala že v svoji dosedanji akademski karieri in bom zagotovo lahko v tem kontekstu tudi prispevala k temu," je pojasnila.

"Predvsem čutim veliko odgovornost, ker vemo, da je v odsotnosti svetovnega sodišča za človekove pravice evropsko sodišče za človekove pravice tisto, ki pogosto postavlja standarde ne samo v Evropi, ampak se ti učinki prelivajo tudi na globalno raven," je dejala in ocenila, da bi ji zato lahko zelo koristilo poznavanje teh problematik iz njene dosedanje kariere.