Za nekatere se poleti končuje obdobje poceni omrežnin

Kdo bo plačeval več in kdo manj?

Za večino gospodinjskih odjemalcev se prehod iz obračunavanja odjema po višjih in nižji tarifi v sistem petih časovnih blokov z višjo in nižjo sezono ne bo spremenil. Vsak odjemnik je leta 2023 na junijskih, julijskih in avgustovskih položnicah prejel tudi informacijo obračunske moči petih časovnih blokov, ki bo veljala za nov obračun omrežnin. Omrežnine pri končnem obračunu predstavljajo okoli petino končnega zneska.

Podatki so dostopni na portalu Moj elektro, lahko pa uporabite tudi obrazec izračuna novih omrežnin, ki ga je na svoji spletni strani pripravil David Karlaš (omreznine.karlas.si). Izbrali smo dve gospodinjstvi. Prvo je štiričlansko gospodinjstvo v večstanovanjski stavbi. Posebnih električnih porabnikov nima, vir ogrevanja je zemeljski plin. Razlika med staro omrežnino (180,4 evra) in novo omrežnino (176,9 evra) je dobre tri evre v korist novega sistema.

Drugo je dobro toplotno izolirana enostanovanjska stavba, ki se ogreva s toplotno črpalko zrak-voda z zalogovnikom. Razlika v tem primeru je že občutnejša. To gospodinjstvo bo po novem (316 evrov) za omrežnino plačevalo skoraj 100 evrov manj (413,7 evra).

Različno ovrednoteni časovni bloki ter višja in nižja sezona bosta uporabnike usmerili v spremembe vedenja, si želijo na Agenciji za energijo in pričakujejo, da bo nov sistem omogočil znižanje stroškov omrežnine s premikom odjema v obdobja, ko je omrežje manj obremenjeno. Direktorica Agencije Duška Godina priznava, da imajo veliko dela s pojasnjevanjem delovanja novega omrežninskega sistema, ki bo v veljavo stopil prvega julija letos in hkrati potrjuje naše izračune. "Prilagoditev je priložnost, ne dolžnost, da se bo za gospodinjstva ob nespremenjenih navadah strošek omrežnine, ki predstavlja pomemben del končnega računa, na letni ravni nekoliko znižal."

 A to ne velja za vse gospodinjske odjemalce. Tisti, odjemalci, ki bistveno bolj obremenjujejo omrežje denimo s kombinacijo sončne elektrarne, električnega vozila, toplotne črpalke in morebitnih večjih porabnikov kot so savne in bazeni ter sedaj plačujejo nesorazmerno nizko omrežnino, bodo morali plačati več. Tak primer je po njenem tri članska družina z obračunsko močjo 6 kilovatov, ki zdaj plačuje 65 evrov omrežnine letno. Enočlansko gospodinjstvo s prav tako dogovorjeno obračunsko močjo šest kilovatov, ki se ogreva na plin ali daljinsko ogrevanje, pa letno plača 100 evrov omrežnine. Po novem bo prvo gospodinjstvo plačalo 300 evrov omrežnine, a hkrati svetuje prilagoditev obračunske moči. 

Poraba elektrike bo naraščala hitreje kot razvoj omrežja

Začasni trend padanja porabe električne energije (pretežno zaradi sprememb v Talumu) v Sloveniji se počasi končuje oziroma obrača navzgor. Pričakujejo več elektrifikacije tako v ogrevanju kot v prometu. Z dodajanjem novih proizvodnih kapacitet sonca pa bo elektro omrežje še bolj obremenjeno. Stroka je enotna, da bodo za namene nadgradnje potrebna velika vlaganja. Direktor Elektra Gorenjska Uroš Blažica izpostavlja, da bodo do leta 2030 potrebne več kot štiri milijarde evrov. Napovedan dvig omrežnin oziroma tarif, predviden za leto 2027, je zato pričakovan. "Trenutno je povprečje investicij v omrežje med 100 in 120 milijonov evrov letno. Ta znesek moramo potrojiti."

 "Določen del investicij bomo lahko izvedli s pametnimi rešitvami, digitalizacijo, postavitvijo hranilnikov na območja z visoko proizvodnjo. Preostali del pa bo potrebno investirati v gradnjo novega omrežja. Če bo sončna elektrarna večja, bo potreben daljnovod, gradnja daljnovoda pa lahko traja tudi 10 let in več," izziv opisuje Jurij Klančnik iz Elesa. 

Poplava vlog za sončne elektrarne, odpadla bo vsaka peta

Morda bo nov obračun omrežnin nekoliko razbremenil omrežje, računa Blažica, a elektro-distribucijska podjetja bodo vseeno morala nositi breme posodobitve, a še več dela bodo imeli z vlogami za postavitev malih sončnih elektrarn. "Trenutno je v obdelavi 21.000 vlog za izdajo soglasij. A je odstotek zavrnjenih vlog je zrasel iz petih odstotkov pred nekaj leti na 17 odstotkov."

 Naval vlog je posledica konca obdobja neto meritev. Za izvajalce- ponudnike sončnih elektrarn to pomeni konec nekajletnega donosnega obdobja, ko je bilo dela veliko za vse in začetek negotovosti pravi Bojan Horvat iz podjetja Enertec. Kljub vsemu verjame, da zanimanje ne bo povsem ugasnilo in pričakuje za polovico manj naročil. "Veliko uporabnikov je okoljsko ozaveščenih, kar pomeni, da bodo zagotovo ob napovedih nestabilnosti cen in podražitvah električne energije razmišljali o alternativnih virih oziroma menjavi energenta in potem vpeljavi tehnoloških rešitev. Drug znak pa je napoved države, da bo vzpodbujala investicije v sončne elektrarne v kombinaciji s hranilniki. Neuradno si bodo gospodinjstva lahko omislila samo hranilnike."

 Napoveduje obdobje velikih nihanj cen, kjer bomo lahko sončno elektrarno v kombinaciji s hranilnikom energije uporabili za do 70 odstotkov samozadostnosti. Vse pa bo odvisno od tega, kako se bo uporabnik obnašal, kdaj bo vključeval bolj potratne naprave in še posebej pomembno bo ali bo vključeno tudi polnjenje električnega avtomobila. "Predvsem pa veliko dela čaka še na distribucijskem omrežju, kjer nimamo še niti časovnice, kdaj bomo zaveze sploh izpolnili. Ni dovolj, da rečemo, da bomo nekaj izpolnili do leta 2030, če distributerji ne bodo predstavili točne časovnice razvoja omrežja."

Na potezi je MOPE

Ministrstvo za okolje, prostor in energijo bo moralo pripraviti zelo učinkovit predvsem pa prepričljiv sistem subvencij, če želi ohraniti zanimanje za postavitev obnovljivih virov energije (OVE) pri investitorjih. Če ne bo subvencij, oziroma, če končni odjemalec ne bo zaznal, da se mu sončna elektrarna splača, je ne bo naredil je prepričan Klančnik. "Pri neto meritvah smo uporabniki vedeli, da se investicija povrne v petih do desetih letih, po novi sistemu samooskrbe pa bodo to morale prevzeti subvencije. Tako za elektrarno kot za hranilnik. In če daš za baterijo 5000 evrov, moraš vedeti, kdaj se bo ta investicija povrnila."