Muslimani po vsem svetu danes začenjajo praznovanje kurban bajrama, štiridnevnega praznika žrtvovanja. Z njim je povezan hadž, tradicionalno romanje v Meko, ki se ga udeležuje množica vernikov z vsega sveta. Verniki v domovini pa ob prazniku pripravljajo bajramske molitve, v Sloveniji bo osrednja molitev v športni dvorani na Kodeljevem v Ljubljani.
Mufti Nedžad Grabus je vodil osrednjo bajramsko slovesnost v Sloveniji. Pri tem je nagovoril vernike in dejal, da je terorizem je splošno zlo, barbarstvo in anticivilizacijsko delovanje. "Islamska skupnost v Sloveniji ostro obsoja kakršnokoli nasilje, ki je storjeno in za katero se uporabljajo islamski simboli. To je zločin zoper vero islam. Zločine storjene nad nedolžnimi ljudmi v Siriji in Iraku je treba raziskati in povzročitelje pripeljati pred sodišče," je dejal.
"Dobro in zlo si nista enaka! Na zlo z dobrim delom odgovori pa bo tisti, ki je sovražnik tvoj postal tvoj najboljši prijatelj. Toda to morejo doseči le potrpežljivi, to morejo doseči samo tisti, ki so srečni," je še poudaril mufti.
Slovenske oblasti je Grabus pozval, naj čim prej sprejmejo zakonodajo, ki bo prepovedovala sodelovanje slovenskih državljanov v bojih na tujih bojiščih. Zahtevajo tudi, da se objavi imena ljudi, ki novačijo ljudi za bojevanje v tujini in se tako preprečijo manipulacije.
"Osebno se spominjam obdobja komunizma, ko ljudje zaradi strahu niso hodili v džamije, ker so se bali, da bodo označeni kot sovražniki družbe. Bojimo se, da bodo spet prišli takšni časi, če se bo nadaljevalo tako negativno govorjenje o muslimanih," je opozoril.
Družinski praznik, ki ga nekateri obeležijo z obredom žrtvovanja
Molitev so danes pripravili tudi v krajih, kjer deluje skupnost, in sicer v Kranju, Tržiču, na Jesenicah, v Škofji Loki, Postojni, Ajdovščini, Kopru, Kočevju, Trbovljah, Celju, Velenju, Mariboru, Sežani, Izoli, Novi Gorici, Krškem in Novem mestu.
Kurban bajram je družinski praznik, po molitvi se verniki odpravijo na kosilo v krogu družine, nato pa obiščejo sorodnike in prijatelje, je pojasnil tajnik islamske skupnosti Nevzet Porić.
Hasanagića skupnost izolirala
Sicer pa je Islamska skupnost na svoji spletni strani objavila zapis, v katerem javnost obvešča, da se ograjuje od stališč Alima Hasanagića o trenutnem perečem položaju v svetu. Gre za pripadnika vahabitskega gibanja, Islamska skupnost pa dodaja, da je večkrat kršil hišni red v objektih skupnosti in napadal njene uslužbence ter jim na svojem spletnem portalu tudi grozil. O tem je bila obveščena tudi policija, Islamska skupnost pa mu je tudi prepovedala vstop v njene objekte.
Na hadžu danes kamenjali hudičeve stebre
Ta teden se je sicer množica vernikov z vsega sveta, med njimi tudi 23 iz Slovenije, zbrala na romanju v Meki, ki predstavlja eno od petih praktičnih islamskih dolžnosti. Vrhunec romanja je bil v petek, ki so ga verniki preživeli v molitvi na gori Arafat, kjer je imel prerok Mohamed po verskem izročilu zadnji govor. V njem je poudaril pomembnost ohranjanja človeškega življenja in dostojanstva ter ohranjanja bratskih odnosov. Danes so verniki na romanju začeli s simboličnim kamenjanjem hudiča.
Obredno kamenjanje treh kamnitih stebrov, ki poosebljajo hudiča, je potekalo v Mini, približno pet kilometrov vzhodno od velike mošeje v svetem mestu Meka. Romarji so se že v petek ponoči peš, na motornih kolesih in avtobusih odpravili proti gori Arafat.
Običaj kamenjanja hudiča je simbolična ponazoritev Abrahamovega kamenjanja hudiča na treh mestih, na katerih naj bi se hudič pojavil, da bi biblijskega patriarha poskušal prepričati, naj se ne pokori zahtevi Boga po žrtvovanju sina Izaka.
Hadž, ki se bo uradno končal v torek, je največji shod muslimanov na svetu. Letošnji je privabil več kot dva milijona vernikov, od tega 1,4 milijona tujcev, 700.000 pa jih prihaja iz Savdske Arabije.
Kot pojasnjujejo v islamski skupnosti, ima hadž tudi svoje zunanje in notranje dimenzije, ki posamezniku pomagajo, da duhovno napreduje in dozori ter razume in dojame, da je vse, kar je na Zemlji, prehodno, razen Vzvišenega Boga.
Na praznik kurban bajram se verniki spominjajo dogodka, ko je Alah po verskem izročilu Abrahamu zaukazal, naj žrtvuje svojega sina. Ko je videl, da je Abraham to pripravljen storiti, ga je zaustavil in na žrtveni kamen namesto sina postavil jagnje. V spomin na ta dogodek verniki ponekod ob prazniku še danes opravljajo obrede žrtvovanja, ponekod pa znesek, ki bi ga sicer porabili za žival, namenijo skupnosti.
KOMENTARJI (153)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.