Potem ko je stalna slovensko-hrvaška komisija za vodno gospodarstvo v noči na petek sprejela dogovor o obnovi nasipa na levem bregu Mure, so se začela administrativna usklajevanja. Slovensko in hrvaško podjetje, ki bosta prevzeli dela, Vodnogospodarsko podjetje Mura iz Beltincev in varaždinska Vodogradnja, morata namreč pridobiti soglasja lastnikov in se dogovoriti o izvedbi del. Celotna obnova naj bi stala okoli pol milijarde tolarjev, Slovenija in Hrvaška si bosta stroške delili.
Gre za obnovo nasipov v občinah Sveti Martin na Muri in Lendava, in sicer med krajema Kot in Hotiza ter med Benico in Petišovci. Oba odseka sta dolga okoli tri kilometre. Po besedah državnega sekretarja na Ministrstvu za okolje in prostor Marka Starmana, ki je tudi sopredsedujoči slovensko-hrvaški mešani komisiji za vodno gospodarstvo, naj obnova ne bi zajemala zaselkov in cest. Prekmurci so sicer razočarani, da zaselek Mirišče ni prišel pod nadzor slovenske policije, ampak je pod nadzorom mešanih patrulj so v Prekmurju zadovoljni, da se je obnova nasipov začela. Prebivalcem pa še vedno ni jasno zakaj bo drugi nasip med Benico in Petišovc gradili Hrvati, če pa je to slovenesko katastrsko ozemlje.
Sicer pa stroji pri Hotizi še najmanj teden dni ne bodo zabrneli, je povedal direktor Vodnogospodarskega podjetja Mura, Jože Dominko. Prihodnji teden naj bi namreč začeli šele z manjšimi pripravljalnimi deli, šele nato naj bi glavna dela zares stekla. Stalna slovensko-hrvaška komisija za Muro se bo znova sestala v ponedeljek.
Gospodarstveniki Slovenije in Hrvaške so na prijateljskem srečanju ob Kolpi v posebnem sporočilu predsednikoma vlad Slovenije in Hrvaške, Janezu Janši in Ivu Sanaderju, pozdravili sporazum, ki sta ga sklenila pred dnevi, nanaša pa se na izogibanje incidentov na meji. Kot so zapisali v sporočilu, sedanje stanje škoduje skupnim interesom ter medsebojnim odnosom, zato tudi pretok dobrin med državama ni optimalen.
Srečanja se je udeležil tudi minister za gospodarstvo Andrej Vizjak, na predviden spust pa so organizatorji povabili tudi predsednika države Janeza Drnovška, ki pa ga ni bilo. Prišli so tudi namestnik ministra za gospodarstvo Hrvaške Igor Lučič, Borut Vučkovič kot odposlanec predsednika Hrvaške Stipeta Mesiča ter predstavniki gospodarskih zbornic obeh držav.
Vizjak je v izjavi za javnost dejal, da sta obe državi druga drugi ključna gospodarska partnerja, zato sedanji incidenti ob meji ne smejo vplivati na dobre gospodarske odnose med državama. Območje ob Kolpi pa je po njegovem mnenju potrebno še nadgraditi predvsem na področju trgovine, investicij in turizma. Vučkovič je dejal, da je najbolj pomembno odpravljanje mej v naših glavah. Podpredsednik Gospodarske komore Hrvaške Šime Vidolin pa je ob tem dejal, da takšni incidenti, kot so na Hotizi, ne vplivajo na gospodarske odnose med državama, ki so zaenkrat zelo dobri. Lučič je dodal, da sta državi lani realizirali za dve milijardi dolarjev medsebojne gospodarske izmenjave.
Vjesnik: Slovenija želi izsiljevati Hrvaško
Slovenija bi rada, da bi Hrvaška sprejela slovensko verzijo razmejitve med državama, v nasprotnem primeru pa grozi z incidenti na vseh spornih točkah meje, v današnji izdaji hrvaškega časnika Vjesnik piše komentator Marko Barišić. Prepričan je, da je cilj takšne politike izsiljevanje Hrvaške, pri čemer Slovenija računa na dejstvo, da je že članica Evropske unije, Hrvaška pa se za to šele poteguje.
Pri tem Sloveniji po mnenju Barišića odgovornosti za incidente, povzročene s provokacijami Joška Jorasa ali pošiljanjem močno oboroženih specialcev na hrvaško ozemlje, ni težko pripisati Hrvaški. Še več, Slovenija želi s tem
"osvojiti nekaj ozemlja na kopnem, da bi to potem uporabila za trgovanje ob razmejitvi na morju," piše Barišić.
KOMENTARJI (4)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.