Za Kosove zaostanke kriva Janševa vlada?

Po včerajšnji tiskovni konferenci poslanskih skupin SDS in SNS je predsednik komisije za preprečevanje korupcije Goran Klemenčič znova zanikal navedbe, da naj bi v komisiji našel 1400 neevidentiranih prijav. Priznava, da so zaostanki zelo obsežni in skoraj neobvladljivi, kar pa prejšnji predsednik Drago Kos novemu vodstvu ni prikrival. "Posredno so bili razvidni tudi iz letnih poročil komisije, ki jih je obravnaval in sprejemal državni zbor tako v prejšnji kot novi sestavi," so sporočili iz komisije.

Ocenjujejo, "da je zaostanek 1400 prijav v večji meri posledica objektivnega dejavnika izrazitega pomanjkanja podpore delovanju komisije s strani politike v letih 2004–2008. V tem času je bila komisija namreč kadrovsko in finančno tako oslabljena, da ni mogla resno izvajati svojih nalog. Komisija prav tako zavrača kakršna koli pavšalna obtoževanja o pristranskem delu pri obravnavi prijav; take navedbe so nedostojne z vidika takratnih in sedanjih zaposlenih komisije."

Novo vodstvo je po prevzemu funkcije zaznalo jasno potrebo po drugačnem pristopu glede obravnave prijav v smislu nujnosti informatizacije, preglednosti in določanja prioritet na podlagi preglednih objektivnih kriterijev. S tem v zvezi je Komisija že sprejela tudi nekaj internih aktov in metodologijo odpravljanja zaostankov. Skrbi jih, da bi se delo na področju omejevanja korupcije vnovič uporabilo in zlorabilo za interese političnega boja in osebnega diskreditiranja.

Že dva meseca intenzivno in v sodelovanju z drugimi nadzornimi institucijami pripravljajo sveženj ukrepov, za katere na podlagi izvedenih sistemskih analiz menijo, da bi jih morala odgovorna država čim prej sprejeti, z namenom bolj učinkovitega omejevanja korupcije, zavarovanja javnega interesa in financ ter dviga integritete javnega sektorja. Mednje spadajo tudi nujne omejitve poslovanja države z družbami v lasti tihih družbenikov ali off-shore podjetij, nelegitimnost izplačevanja nadomestil funkcionarjem, ki so bili krivdno razrešeni ali so odstopili v kontekstu etičnih ali dolžnostnih kršitev, postopki v zvezi z odvzemom protipravne premoženjske koristi, okrepitev odgovornosti nekaterih stanovskih združenj z javnim pooblastilom, med drugim zdravniške in odvetniške zbornice in podobno.

Predloge nameravajo predstaviti vladi in državnemu zboru. "Ker so poslanci SDS glasovali proti Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije, poslanci koalicije pa so ga podprli, čeprav ni predvidel nujnih dodatnih finančnih sredstev za njegovo realizacijo in čeprav ima nekaj pomembnih pomanjkljivosti, bodo imeli zdaj vsi – koalicija in opozicija – možnost iskreno izkazati svojo skrb in zavezanost boju proti korupciji."

V SDS in SNS so prepričani, da je 1400 nerešenih prijav korupcije v času Draga Kosa ostalo namerno skritih in da je bila leva politična opcija pri obravnavah privilegirana. Kos odgovarja, da njihove navedbe kažejo, kako nizko so padli.