Za kom in po čigavem naročilu je 'vohljal' Žugelj?

V  začetku leta smo poročali o paktu Aleksandar Vučić - Janez Janša, ki naj bi se oblikoval z namenom iskanja podatkov o opozicijskih voditeljih v obeh državah. Janševa tarča naj bi bil aktualni premier Robert Golob, Vučićeva pa nekdanji beograjski župan Dragan Đilas. V središču zbiranja podatkov pa Damjan Žugelj, nekdanji direktor Urada za preprečevanje pranja denarja. 

Srbski urad se je konec leta 2021, kot poroča Necenzurirano, lotil verjetno največje akcije pridobivanja podatkov v njegovi zgodovini. Tarča je bil medijski mogul Dragan Šolak, solastnik United Group, ki ima pri nas v lasti telekomunikacijskega operaterja Telemach in portal N1. Šolak je že dolga leta trn v Vučićevi peti, pa tudi v Janševi. Ko je njegova United Media leta 2021 za spletni portal Siol, ga je državni Telekom Slovenije prodajal za dobra dva milijona, ponudila pet milijonov evrov, posel ni bil sklenjen. Po informacijah N1 je prodajo Siola Šolaku preprečil Janša osebno. Vučić na drugi strani v Srbiji že leta proti Šolaku bije pravo vojno, v središču katere je N1, saj je N1 Beograd eden redkih medijev v Srbiji, ki ni pod popolnim Vučićevim nadzorom.

Enajst kratkih odstavkov anonimke

Povod za zbiranje podatkov naj bi bila po pisanju portala na samo enem listu stipkana anonimna prijava, napisana v angleškem jeziku, v kateri obtožbe o pranju denarja in utaji davkov letijo na podjetja v skupini Telemach. 

Obsežen seznam: koga vse so prečesavali?

Če je Urad za preprečevanje pranja denarja leta 2020 na lastno pobudo odprl dve zadevi, leto pred tem pa samo eno, pa jih je pod vodstvom Žuglja odprl kar 18. 

Med 25. novembrom in 13. decembrom 2021 pa je Urad po poročanju N1 bankam v Sloveniji v sklopu ene preiskave razposlal kar 238 zahtev za vpogled v skupno 195 transakcijskih računov 107 fizičnih oseb in podjetij, lotil pa se je preverjanja transakcij tudi za 15 let nazaj. 

In koga vse so preverjali? Iz ovadbe in drugih dokumentov, ki sta jih pridobila portala, izhaja, da so prečesali vse bančne račune, ki jih ima v Sloveniji Šolak, pregledali so bančne račune njegovih družinskih članov, račune njegovih podjetij v Sloveniji in osebne bančne račune vseh odgovornih fizičnih oseb v teh podjetjih.

Pregledali so tudi račune odgovornih oseb v vseh podjetjih, ki jih je v zadnjih 15 letih kupil Telemach, račune sedanjega in treh bivših direktorjev Telemacha ter drugih nosilcev pomembnih poslovnih funkcij v tem telekomunikacijskem podjetju.

Prečesali so račune pravnih in fizičnih oseb, povezanih s Šolakovim golf igriščem na Bledu. Na seznamu je bil tudi srbski opozicijski voditelj Đilas. 

Med prečesanimi fizičnimi osebami je tudi Katja Šeruga, direktorica slovenskega podjetja Adria News Production, ki je bilo prav tako pregledano in je v lasti Šolakove skupine United. Šeruga je dolgoletna novinarka in urednica N1 Slovenija. "Moj osebni bančni račun je urad v času Žuglja pregledal, ovadili me niso, tudi podjetja ne," je pojasnila.

Največja zloraba javne funkcije v zgodovini Slovenije? 

Dokazi, ki so jih na N1 zbrali v zadnjih treh mesecih, kažejo na možnost ene večjih zlorab državne institucije pri nas. Zelo verjetno v politične namene, saj so se tako pri nas kot v Srbiji takrat bližale volitve. 

"Za tako obsežno preiskavo urada, ki bi šla tako daleč, sploh pa na podlagi anonimke, nisem slišal še nikoli," je za N1 povedal Klaudijo Stroligo, prvi direktor slovenskega urada za preprečevanje pranja denarja, ki je bil na tem položaju 12 let. Kot pravi, ne pozna nobenega dobro delujočega urada na svetu, ki bi na podlagi z ničemer podkrepljene anonimke začel z vsesplošnim in množičnim zbiranjem podatkov, ne da bi poprej na manjšem vzorcu skušal preveriti, ali katerakoli od navedb v anonimki drži. To po njegovem mnenju kaže na to, da bi lahko tudi v tem primeru prišlo do zlorabe pooblastil urada za nezakonite namene.

Kaj vse razkrivajo podatki z bančnega računa?

Viri so portalu Necenzurirano pojasnili delovanje urada v primeru prejetja obvestil o domnevnih kršitvah zakonodaje. Pristojni uslužbenci najprej preverijo povezave med naštetimi osebami, zberejo javno dostopne podatke, v naslednjem koraku pa pridobijo informacije o bančnih transakcijah. Nato sledi analiza podatkov in poročanje ugotovitev pristojnim organom.  

Podatki z bančnega računa sicer razkrivajo veliko informacij o njegovem imetniku. Tako je denimo mogoče ugotoviti, kakšni so njegovi prihodki, poraba, kje se giblje, kaj nakupuje, s kom se druži in kakšno premoženje ima, izpostavlja portal. 

Leta 2020 si je vladajoča SDS prizadevala za razširitev pooblastil urada, a je predlog padel v parlamentu. Ob tem velja spomniti, da je zakon takrat predvideval tudi možnost, da bi inšpektorji urada brez sodne uredbe lahko vstopali v prostore in proti volji lastnika brskali po njegovih podatkih. 

Že pred časom se je sicer zastavljalo vprašanje glede hrambe pridobljenih tajnih podatkov. Ti naj bi se namreč nahajali v t. i. sobi T, v katero so lahko domnevno vstopali le izbrani uslužbenci urada. Po navedbah portala pa naj bi del dokumentacije, ki so jo pridobili v letih 2021 in 2022, izginil.