Regres je že dobilo 8000 javnih uslužbencev, drugi so šli v boj

Za večino javnih uslužbencev odprava plačnih nesorazmerij blaži znižanje vrednosti plačnih razredov za osem odstotkov. Največ javnih uslužbencev je uvrščenih v 30. plačni razred, ki bodo od junija za izhod iz krize prispevali mesečno 119 evrov osnovne plače.

Napovedana pobuda za ustavno presojo glede nižanja regresa

Zakon prinaša tudi spremembo pri višini regresa za letni dopust. Sredstva za regres so se glede na lani prepolovila. Najvišji regres bodo tako letos prejeli javni uslužbenci do 13. plačnega razreda, in sicer 692 evrov, najnižjega pa tisti, ki so uvrščeni od 40. plačnega razreda naprej, in sicer 100 evrov. Regres za letošnji letni dopust bo izplačan najpozneje do 1. julija, kar je skrajni rok izplačila v skladu z zakonom o delovnih razmerjih.

Zveza svobodnih sindikatov je sicer zoper tri področja v zakonu o uravnoteženju javnih financ že vložila zahtevo za ustavno presojo. Po besedah Andreja Zorka nasprotujejo znižanju regresa javnih uslužbencev za letošnje leto, zahtevajo pa še mnenje o prenehanju delovnega razmerja tistim javnim uslužbencem, ki izpolnjujejo pogoj za starostno upokojitev, in za področje varovanih plač. Prosili so za hitro obravnavo, hkrati pa tudi za odredbo o začasnem neizvajanju določb, na katere se presoja nanaša.

Pri regresu so prepričani, da je obveznost do izplačila v znesku 692 evrov že zapadla v plačilo. Nekateri delodajalci tako te obveze niso izpolnili, drugi pa, kar po njegovih besedah pomeni, "da zakon za uravnoteženje javnih financ posega v že pridobljeno pravico, ki je že zapadla v samoplačilo". Ker so nekateri uslužbenci že prejeli regres, drugi pa ne in ga bodo v skladu z zakonom za uravnoteženje javnih financ prejeli v nižjem znesku, Zorko izpostavlja vprašanje enakosti pred zakonom.

Ob tem so navedli, da bodo za tisti deli javnega sektorja, ki regresov še niso izplačali in jih bodo izplačali v nižjih zneskih, tako kot to predvideva že omenjeni zakon, svoje člane pozvali, naj vložijo bodisi kolektivno bodisi individualno tožbo za izplačilo razlike. Hkrati so opozorili, da ob podpisu dogovora z vlado o varčevalnih ukrepih ni bilo določila o regresu za letošnje leto.

Regres je že dobilo 8000 javnih uslužbencev

Še preden bi varčevanje regres oklestilo za 249 evrov, so ga v polni višini 692 evrov že izplačali 7945 javnim uslužbencem. Skupni znesek že izplačanih sredstev za letošnji regres v javnem sektorju pa je 6.383.108 evrov. Lani je država za regres za letni dopust sicer namenila 112,3 milijona evrov, sredstva za letošnji regres pa so se po zakonu za uravnoteženje javnih financ prepolovila.

Regres je doslej izplačalo 74 občin, 70 javnih zavodov in drugih izvajalcev javnih služb s področja vzgoje, izobraževanja in športa, 36 s področja zdravstva, 25 s področja kulture in 23 s področja socialnega varstva.

Poleg tega so regres izplačali še v šestih javnih zavodih in drugih izvajalcih javnih služb s področja malega gospodarstva in turizma, petih s področja javnega reda in varnosti in štirih s področja gospodarskih dejavnosti. Regres so izplačali tudi v treh občinskih javnih skladih, v dveh agencijah in v enem skladu oz. drugem izvajalcu obveznega socialnega zavarovanja.

Zakon določa, da se zaposlenim, ki so v letu 2012 do uveljavitve tega zakona prejeli regres za letni dopust v drugačni višini, kot jo določa ta zakon, ob naslednjih izplačilih regresa obračuna razlika med izplačanim regresom in regresom, določenim s tem zakonom.

Najvišji regres bodo letos prejeli javni uslužbenci do 13. plačnega razreda, in sicer 692 evrov, najnižjega pa tisti, ki so uvrščeni od 40. plačnega razreda naprej, in sicer 100 evrov. Javni uslužbenci med 14. in 19. plačnim razredom bodo dobili dobrih 657 evrov regresa, od 20. do 26. plačnega razreda pa 493 evrov.

Regres javnih uslužbencev od 27. do 33. plačnega razreda bo znašal skoraj 329 evrov, od 34. do 39. plačnega razreda pa 164 evrov. Regres za letošnji letni dopust bo izplačan najkasneje do 1. julija, kar je skrajni rok izplačila v skladu z zakonom o delovnih razmerjih.

Kot so pojasnili na ministrstvu, bo letošnji regres v višini, ki jo določa zakon za uravnoteženje javnih financ, izplačan v skladu z določili zakona o delovnih razmerjih do 1. julija.

Prihodnje leto bodo javni uslužbenci do 13. plačnega razreda prav tako dobili 692 evrov regresa. Javni uslužbenci, uvrščeni od 14. do vključno 30. plačnega razreda bodo dobili dobrih 484 evrov regresa, od 31. do vključno 40. plačnega razreda 346 evrov, javni uslužbenci od 41. plačilnega razreda pa regresa prihodnje leto ne bodo dobili. V skladu z zakonom bodo javni uslužbenci prihodnje leto regres dobili pri plači za maj v letu 2013.

"Pravijo, naj delamo dlje, potem pa ljudi prisilno upokojujejo"

Glede upokojevanja delavcev, ki izpolnijo pogoj, sindikati opozarjajo, da gre za diskriminatoren ukrep. Pri tem dodajajo, da je ustavno sodišče v posameznih primerih v preteklosti že odločalo in odločilo v prid proti t. i. prisilnemu upokojevanju. O tej temi je po besedah Zorka odločalo tudi že Evropsko sodišče, ki je odločilo, da razlikovanje ni dopustno in da je diskriminatorno.

Predsednik ZSSS Dušan Semolič pa je dodal, da politiki sicer ne bodo govorili o prisilnem upokojevanju, ampak o tem, da bo tistim, ki bodo izpolnili pogoj za starostno upokojitev, prekinjena pogodba o zaposlitvi. Po njegovih besedah je jasno, da gre za prisilno upokojevanje. Ob tem opozarja, da po eni strani politiki govorijo, da bi morali ljudje delati čim dlje, po drugi strani pa jih silijo v upokojitev. To je nerazumno, še dodaja.

Zorko je še opozoril, da ima Slovenija med vsemi članicami Evropske unije eno najvišjih stopenj dolgotrajne brezposelnosti starejših oseb. Gre za ljudi, ki so starejši od 55 let in jih nihče noče več zaposliti, vlada pa opozarja, da se v Sloveniji upokojujemo prehitro. Generalni sekretar zato v teh ukrepih ne vidi smisla glede na izrečeno.

Sekretar Sindikata državnih organov Slovenije Drago Ščernjavič je tudi prepričan, da gre za prisilni način upokojevanja delavcev v javnem sektorju. Sam je podal primer razsodbe ustavnega sodišča iz leta 1999, v kateri naj bi razsodilo v prid delavcu.

Glede varovanih plač pa je govoril predsednik Sindikat ministrstva za obrambo Darko Milenković. Pojasnil je, da so nastale leta 2008 ob reformi plačnega sistema v javnem sektorju. Zaradi njihove ukinitve pa bi lahko nekateri javni uslužbenci imeli tudi do 18-odstotno znižanje plač, je dodal.

Nižja tudi izplačila za prehrano in prevoz

Izplačilo za prehrano med delom po novem znaša 3,52 evra. Povračilo stroškov prevoza na delo in z dela pripada zaposlenemu, če razdalja od kraja bivališča do delovnega mesta znaša več kot dva kilometra. Zaposlenemu pripada povračilo stroškov prevoza v višini stroškov prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi. Če javni prevoz ni mogoč, se zaposlenemu prizna kilometrina v višini osmih odstotkov cene neosvinčenega bencina.

Zakon prinaša še spremembe glede upokojevanja, odpravnin in jubilejnih nagrad. Z naslednjim letom pa predvideva omejitev letnega dopusta za javne uslužbence na največ 35 dni ter dodatkom do 15 dni. S 1. junijem 2013 pa bodo odmrznili tudi napredovanja javnih uslužbencev v višje plačne razrede.