Kmetijsko ministrstvo po pozebi išče rešitve, med njimi tudi interventni zakon

Kot so zagotovili, bodo prve rezultate o škodi zbrali danes pozno zvečer, predstavili pa jutri. Tudi na kmetijskem ministrstvu, ki je pristojno za ukrepanje v tovrstnih naravnih nesrečah, pričakujejo njihovo poročilo. Zanimalo nas je, kakšno pomoč si lahko obetajo kmetovalci in kako se je razpletla lanska aprilska pozeba. 

Kmetijski svetovalci Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) podatke o posledicah pozebe, ki jih zberejo na podlagi prijav kmetov ali samoiniciativno, posredujejo ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) ter Upravi RS za zaščito in reševanje, ki sta pristojna za ukrepanje v primeru naravnih nesreč, v tem primeru pozebe. "Če ti ustanovi presodita, da je škoda dovolj velika, da se lahko opredeli kot naravna nesreča, potem o tem obvestita občine, ki sprožijo uradno ugotavljanje posledic naravne nesreče v njihovi občini," so nam že včeraj pojasnili na KGZS, ko smo podrobneje pisali o pozebi, ki je oklestila letošnjo letino.

Predstavniki s kmetijskega ministrstva kmetom, katerim je pozeba prizadela pridelek, v prvi vrsti svetujejo, da se obrnejo na KGZS. Kmetijski svetovalci namreč redno spremljajo stanje posameznih kmetijskih rastlin in nudijo nasvete glede na trenutno stanje na posameznih območjih.

Sredstev za odpravo posledic pozebe v kmetijstvu po zakonu ni mogoče dobiti, saj država sofinancira zavarovalne premije

Na ministrstvu spominjajo, da je škoda zaradi pozebe naravna nesreča, za katero je od leta 2006 naprej mogoče pridobiti pomoč v obliki sofinanciranja zavarovalne premije. Zato se po Zakonu o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN) uradna ocena škode ne izdela. 

ZOPNN namreč določa, da sredstev ni mogoče pridobiti ali dodeliti za odpravo posledic neugodnih vremenskih razmer v kmetijski proizvodnji, če je država za odpravo teh posledic omogočila pridobitev državne pomoči v obliki sofinanciranja zavarovalne premije. "Kar je tudi razlog, da se škoda ne oceni," so poudarili na ministrstvu.

Je pa premier Janez Janša včeraj napovedal ukrepe za pomoč kmetovalcem: "Pristojno ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo v prihodnjih dneh zbralo podatke o škodi ter presodilo, kateri ukrepi vlade lahko omilijo posledice že četrte velike pozebe v zadnjih šestih letih v Sloveniji," je zapisal na družbenem omrežju.

Višina sofinanciranja zavarovalne premije v letu 2021 znaša 55 odstotkov obračunane zavarovalne premije

Za pridobitev finančne pomoči zaradi škode po pozebi v obliki državne pomoči – kot je bil to primer za pozebo v letih 2016 in 2017 – bi bilo zato treba zopet sprejeti interventni zakon in določiti postopke za uradno oceno škode, so pojasnili na MKGP.

Ministrstvo zaradi pozebe v pripravo interventnega zakona

Kmetijski minister Jože Podgoršek je zato imenoval interno skupino s ciljem najti ustrezne rešitve. Ena izmed njih je priprava interventnega zakona, so sporočili.

Rešitve bi bile poleg priprave interventnega zakona, s katerim bi lahko pomagali prizadetim, možne tudi na področju odpisa plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter pregledu možnosti odprave ali zmanjšanja določenih administrativnih zadev, so še dodali.

Minister si bo z državnima sekretarjema posledice škode ogledal na terenu predvidoma v ponedeljek. Sestal se bo tudi z deležniki, s katerimi bo razpravljal o predlaganih rešitvah za sektor ter o potrebnih spremembah v smislu prilagajanja na podnebne spremembe v panogi, so danes napovedali na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Znova so izpostavili nujnost prilagajanja na podnebne spremembe. Treba bo poiskati rešitve za prihodnost v teh panogah ter večjo pozornost usmeriti v tehnološke rešitve v sadjarstvu, agrotehnične ukrepe, zavarovanja, protitočne mreže, namakalne sisteme in oroševanje ter vzpostavitev t.i. vzajemnega sklada, so nanizali.

Lani podobne spomladanske pozebe povzročile škodo na sadnem drevju in trti 

Po podatkih Javne službe kmetijskega svetovanja pri KGZS so nizke temperature med 22. in 25. marcem, 1. in 3. aprilom ter 14. in 15. aprilom 2020 povzročile največ škode na sadnem drevju in vinski trti. O škodi so poročali z območja Ptuja, Murske Sobote, Celja, Nove Gorice in Novega mesta. A zaradi zgoraj opisanega zakona pristojno ministrstvo ni izdelalo uradne ocene o razsežnosti škode. Iz tega sledi, da kmetovalci niso mogli pridobiti finančne pomoči. "Če so imeli prizadeti kmetje pridelek zavarovan za pozebo, pa so dobili škodo povrnjeno s strani zavarovalnic," so pojasnili na kmetijskem ministrstvu in ob tem dodali, da so tudi lansko leto sofinancirali zavarovalno premijo v višini 50 odstotkov.

Kaj je največji problem pozeb v Sloveniji? 

Kot so zatrdili na ministrstvu, so kmetje seznanjeni z možnimi ukrepi za preprečevanje škode zaradi pozebe, saj je KGZS o tem že v preteklih letih pripravila in objavila precej informativnega gradiva. "Brez nasveta in usmeritve pa ne ostane noben kmet, ki se obrne neposredno na svetovalca," so poudarili. 

Za marčevske oziroma zimske pozebe ni mogoče dobiti pomoči, ne zavarujejo jih niti zavarovalnice

Včeraj je vodja proizvodnje Kmetijske zadruge Agraria Koper Patricija Pirnat opozorila, da je stanje v sadjarstvu več kot alarmantno in zaskrbljujoče. Meni, da je primorska regija diskriminirana, saj od države ne dobi finančnih injekcij za pozebe v marcu. Gre namreč za zimske pozebe, ki niso upravičene do nobenih povračil, kar pomeni, da jih ne zavarujejo niti zavarovalnice. Zanimalo nas je, zakaj je tako?

Na MKGP so pojasnili, da pri zavarovalnici Triglav nastane obveznost zavarovalnice za povrnitev škode v primeru spomladanskega mraza na trajnih nasadih v trenutku, ko trajni nasad preide v določeno razvojno fazo, vendar ne pred 20. marcem, na območju srednjega in južnega Primorja pa ne pred 15. marcem. 

Pri vseh ostalih kulturah jamčenje te zavarovalnice nastopi ob 24. uri 14. dne od sklenitve zavarovanja, vendar ne pred 15. aprilom, razen na območju srednjega in južnega Primorja, kjer je treba povrniti škodo, ki nastane od 1. aprila. 

Pri Agro zavarovalnici se pri pozebi jabolk in hrušk zavarovalno kritje začne ob pravočasni oddaji zavarovalne ponudbe od razvojne faze, vendar ne prej kot z 20. marcem v občinah Brda, Nova Gorica, Miren-Kostanjevica, Vipava, Ajdovščina, Šempeter-Vrtojba, Ankaran, Koper, Piran, Sežana in Izola ter s 1. aprilom tekočega zavarovalnega obdobja v vseh ostalih občinah, če je bila tudi premija plačana. 

Pri pozebi lešnikov se zavarovalno kritje začne s 1. aprilom tekočega zavarovalnega obdobja, prav tako, če je bila premija plačana. 

Po podatkih zavarovalnic je bilo v letu 2019 sofinanciranih 1.339 hektarjev intenzivnih trajnih nasadov, so nam še sporočili s kmetijskega ministrstva.