Za evakuirane živali na Krasu pripravili hlev, pašnik, kletke za kokoši

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin z območno enoto Nova Gorica aktivno sodeluje pri pomoči kmetijam, ki se nahajajo kritično blizu požara, so v petek sporočili z ministrstva. Kot so pojasnili, so pripravili hlev s kapaciteto za sprejem 100 živali, kamor sta bili sprva premeščeni dve živali. Pripravili so tudi pašnik ob kmetijski šoli v Šempetru, kjer so pripravljeni na morebiten sprejem konjev in drobnice, vendar to zaenkrat še ni bilo potrebno. Pripravljene pa so tudi kletke za ulov kokoši po posameznih kmetijah in lokacija, kamor bi jih lahko preselili, če bo to potrebno.

Pri omejevanju požara aktivno pomagajo tudi gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije. Na terenu je po navedbah ministrstva približno 130 gozdnih delavcev, zasebnikov in družbe Slovenski državni gozdovi, ki širijo in ustvarjajo nove protipožarne preseke. Na terenu sta tudi dva stroja za strojno sečnjo in več enot druge gozdarske mehanizacije. Družba bo pomoč zagotavljala tudi čez konec tedna, so napovedali.

Požar možno vpliva tudi na gozdne živali, ki bežijo pred ognjem in se lahko približajo tudi naseljem. Ob tem na ministrstvu ljudi pozivajo, naj se divjadi ne približujejo oziroma se je ne dotikajo. Če pa divjad prične povzročati škodo in se s površine noče umakniti, je treba obvestiti krajevno lovsko družino oziroma pristojno območno enoto zavoda za gozdove.

Kakšna bo škoda v gozdarstvu, je zaenkrat še nemogoče oceniti, bo pa v prihodnjih tednih ministrstvo z Zavodom za gozdove in drugimi institucijami opravljalo preglede terena za izdelavo ocene škode, ki bo tudi podlaga za sanacijske ukrepe.

Uničujoče posledice za ljudi, živali in podnebje

"Podnebne spremembe in gozdni požari se medsebojno krepijo in požari, ki danes gorijo v mnogih delih sveta, so večji, intenzivnejši in trajajo dlje časa kot prej. Če se bodo sedanji trendi nadaljevali, bodo posledice dolgoročne in uničujoče za ljudi, živali in podnebje," je v sporočilu za javnost navedla predstavnica WWF v Sloveniji Nevenka Lukić Rojšek in opozorila na veliko nevarnost požara na Krasu ne le za ljudi, ki se zadnje dni soočajo z ognjeno stihijo, ampak tudi za naravo in tamkajšnje prostoživeče živali.

"Hitro in drastično moramo zmanjšati emisije toplogrednih plinov, da upočasnimo tempo globalnega segrevanja in si damo priložnost prilagoditve. Zmanjšanje povprečnih temperatur za 1,5 stopnje Celzija bo tudi znatno zmanjšalo izgubo in škodo za ljudi in ekosisteme zaradi zunanjih dejavnikov, kot so povečani gozdni požari, ter bo ljudem, živalim in rastlinam omogočilo, da se spremembam hitreje in lažje prilagodijo," je izpostavila Lukić Rojškova.

Preprečevanje gozdnih požarov mora po njenih besedah postati ena od prioritet državnih načrtov, saj naj bi bilo malo verjetno, da bodo poletja, ki prihajajo, hladnejša in primernejša za ljudi in naravo. "Ne glede na to, kako velik je gasilski mehanizem, bomo lahko le z vlaganjem v preventivno delovanje in nenehno ter ustrezno pripravljenostjo na hiter odziv učinkovito obvladovali požare," je sklenila.

Nedavni incidenti po navedbah WWF kažejo, kako ranljiva je Evropa za velike požare oziroma da podnebna kriza močno vpliva na intenzivnost in pogostost požarov v Sredozemlju. Kot so spomnili, je mednarodna znanstvena skupnost že večkrat opozorila, da bodo poletja vedno daljša in toplejša, kar bo povzročilo več gozdnih požarov.

Ekstremne in nepredvidljive vremenske razmere bodo po njihovih navedbah postale običajne po vsem svetu, saj se podnebni vzorci spreminjajo, pri čemer bodo nekatera področja ponekod toplejša, ponekod bolj vlažna in ponekod bolj suha. Te spremembe že imajo drastičen vpliv na vse življenje na Zemlji, so še zapisali.