Današnji dan brez cigarete v Sloveniji zaznamuje predvsem predlog novele zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, ki predvideva prepoved kajenja v zaprtih prostorih.
Javna razprava o zakonu se je končala 28. januarja, minister za zdravstvo Andrej Bručan pa predvideva, da bo zakon v veljavi že v prvi polovici letošnjega leta. Slovenija se bo z morebitnim sprejetjem zakona pridružila mnogim evropskim državam, ki so tovrstne ukrepe proti kajenju že sprejele, med katerimi so tudi Italija, Irska, Švedska, Latvija in druge.
Če bo novela kadilskega zakona sprejeta, bo v Sloveniji kajenje dovoljeno le še v prostorih, kjer zaposleni ne morejo biti izpostavljeni tobačnemu dimu, kot izjemo popolni prepovedi kajenja pa novela dopušča odprte javne in delovne prostore, za kadilce določene kadilske sobe, kadilnice ter bivalne prostore v socialnih in drugih varstvenih zavodih, bivalnih skupnostih in zaporih, kjer živijo samo kadilci.
Nemčija - zadnje zatočišče kadilcev
Prepoved kajenja se vedno bolj uveljavlja tudi v drugih evropskih državah, ukrepi in strogost prepovedi pa se v članicah EU razlikujejo. Irska je bila prva evropska država, ki je uvedla popolno prepoved kajenja v zaprtih javnih prostorih. To je bilo leta 2004, s strogimi ukrepi pa so ji sledila Italija, Malta, Švedska, Škotska in Latvija, s 1. januarjem letos pa se jim je pridružila še Litva. V četrtek bo kajenje v zaprtih javnih prostorih prepovedala Francija, v prihajajočih mesecih pa bodo sledili še Wales, Estonija, Finska in Anglija.
Drugače pa je v Nemčiji, ki jo pogosto označujejo za zadnji kadilski raj v Evropi. Nemške zvezne oblasti so namreč decembra lani sprejele le popolno prepoved oglaševanja tobačnih izdelkov. Predlagale so sicer tudi delono prepoved kajenja v zaprtih javnih prostorih, a je njihov manevrski prostor izjemno majhen, saj je področje v pristojnosti zveznih dežel.
Prepoved kajenja dobro sprejeta
V državah s popolno prepovedjo kajenja, predvsem na Irskem, je bil ukrep omejevanja kajenja med državljani relativno dobro sprejet. Na Irskem tako ukrep podpira kar 93 odstotkov prebivalcev, dobro pa deluje tudi v Italiji. Po anketi na evropski ravni, ki je bila objavljena maja, pa prepoved kajenja v zaprtih javnih prostorih ter v pisarnah podpira 63 odstotkov Evropejcev, medtem ko jih le 40 odstotkov podpira prepoved v barih in kavarnah.
Nevarno kajenje
Tako po svetu kot tudi v Sloveniji kajenje predstavlja enega največjih javnozdravstvenih problemov, saj za posledicami rabe tobaka letno umre skoraj 3000 ljudi, veliko med njimi tudi zaradi pasivnega kajenja. Po izračunih v Evropski uniji zaradi pasivnega kajenje vsako leto umre nekaj deset tisoč prebivalcev EU. Podatki za Slovenijo kažejo, da so leta 2002 zaradi pasivnega kajenja umrli 303 ljudje.
KOMENTARJI (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.