Za dostop do odprtega morja

Izvršilni odbor SLS je potrdil dosedanja stališča stranke glede meje med Slovenijo in Hrvaško ter podprl odločitev poslancev SLS, da si še naprej prizadevajo za obravnavo in sprejetje resolucije o meji s Hrvaško v DZ, je novinarjem povedal predsednik stranke Janez Podobnik. Kot je še povedal, SLS ne nasprotuje morebitni arbitraži o meji, vendar pa vztraja, da "ohranitev prostega dostopa na odprto morje in celovitost Piranskega zaliva ne moreta biti predmet arbitraže".

Morebitna arbitraža bi morala zajemati tako mejo na kopnem kot mejo na morju, je poudaril Podobnik med sejo izvršilnega odbora SLS ter dodal, da to ni edina možna pot reševanja odprtih vprašanj z našo južno sosedo. Ponovil je tudi, da se v SLS zavzemajo za čim širše soglasje slovenske politične in strokovne javnosti o tem vprašanju.

Stranka vztraja tudi pri predlogu resolucije o meji, ki ga je njena poslanska skupina v obravnavo v DZ vložila 10. julija lani ob podpori SNS in poslanke madžarske narodne skupnosti Marie Pozsonec. Resolucijo je SLS prvič predstavila novembra 2005. Kolegij predsednika DZ je decembra lani predlog umaknil z dnevnega reda januarske seje DZ, saj so se poslanske skupine strinjale, da bi bilo potrebno predlog bolje uskladiti.

Dialog pred arbitražo

Vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat je na novinarski konferenci v zvezi z nedavnimi izjavami članov Evropskega parlamenta glede arbitraže o meji med Slovenijo in Hrvaško povedal, da se v stranki arbitraže ne bojijo, a trdno stojijo na stališču, da je potrebno izčrpati vse možnosti, ki jih ponuja dialog. Ob tem je izpostavil stališče NSi, da mora biti predmet arbitraže celotna meja.

Poziv poročevalca Evropskega parlamenta Hannesa Swobode, ki je minulo sredo v novem dopolnilu k poročilu o napredku Hrvaške pri približevanju EU navedel, naj Slovenija in Hrvaška v prizadevanjih za rešitev vseh spornih vprašanj meje premislita o mednarodni arbitraži, v NSi razumejo predvsem kot poziv k izogibanju enostranskim ukrepom. "Pobuda o razmisleku o arbitraži je predlagana kot rezervni scenarij, če dogovor ne bi uspel," je menil Horvat.

Izjavo predsednika Evropskega parlamenta Hansa-Gerta Pötteringa, ki je minuli četrtek dejal, da je arbitraža "dobra zamisel", pa v NSi po Horvatovih besedah razumejo kot "stališče človeka, ki ni podrobneje seznanjen s stanjem nerešenih zadev med Slovenijo in Hrvaško in se mu arbitraža ponuja kot posledica logičnega sklepanja".

Svet NSi je sicer v soboto sprejel stališče, da je Hrvaška z več enostranskimi dejanji od 25. junija 1991 dalje v škodo Slovenije skušala spremeniti obstoječo razmejitev. Na te očitne kršitve slovenske suverenosti mora slovenska vlada jasno in odločno odgovoriti, menijo. Od Hrvaške pa pričakujejo, da bo še pred morebitno odločitvijo za arbitražo na celotni kopenski meji vzpostavila stanje na dan 25. junija 1991, se umaknila iz celotnega Piranskega zaliva ter Sloveniji omogočila izvajanje suverenih pravic na obalnem morju z neoviranim dostopom na odprto morje. Pod nobenim pogojem ne more biti predmet spora celovitost Piranskega zaliva z neposrednim izhodom na odprto morje, meni svet NSi.