Za dobrih 300 tisočakov lahko postanete graščak

Ste kdaj sanjarili o tem, da živite kot kralj ali princesa na čisto pravem, mogočnem gradu? Te sanje lahko zdaj postanejo resničnost – tudi za navadne smrtnike. No, morda le nekoliko manj 'navadne' – takšne, ki imajo pod palcem vsaj 334.000 evrov. Za toliko je pri nas namreč naprodaj najcenejši dvorec. Prodaja se sicer sedem dvorcev in gradov, še dva se oddajata v najem, cene pa dosegajo tudi več kot poldrugi milijon evrov.

Speča lepotica za 800.000 evrov

Eden lepših in redkih obnovljenih kulturnih spomenikov srednjeveške arhitekture na slovenskem ozemlju – grad Mirna – je naprodaj za 800.000 evrov. Mirnski grad, ki ga pogosto imenujejo tudi 'Speča lepotica', po podatkih nepremičninske agencije RE/MAX, ki ga prodaja, obsega 2413 kvadratnih metrov, obdaja pa ga še 5260 kvadratnih metrov zemljišča.

Grad Mirno je do svoje smrti leta 2015 s prijatelji in podporniki prenavljal profesor gledališke zgodovine Marko Marin, ki je po mnenju agencije iz nepovezanih ruševin obnovil grad do nekdanje podobe, poroča STA.

Po podatkih agencije gre sicer za kompaktno, vase zaprto osrednjo grajsko stavbo (tako imenovani palacij), ki sodi med najmogočnejše tovrstne motive v predalpskem prostoru. "Grad zaznamujejo romanske, gotske, renesančne in baročne stilne značilnosti. Zelo dobro so ohranjeni avtentični poznogotski šilastoločni portali iz 15. stoletja in obnovljena velikopotezna zasnova arkadnih galerij iz sredine 17. stoletja, ki na dvoriščni strani obtekajo celotno stavbo," nepremičnino opisujejo na spletnih straneh agencije.

Visok in odprt grajski prostor ponuja prostor za različne dejavnosti. Osrednji romanski stolp se ponaša z notranjimi kamnitimi stenami in mogočnim stopniščem, v njem pa lahko novi lastnik po mnenju agencije uredi luksuzen hotel s prostornimi apartmaji, zajtrkovalnico, SPA prostori, veliko knjižnico in igralnico.

Kletni prostori so lahko namenjeni tehničnim prostorom ali vinski kleti. Gre sicer za grad z zgodovinsko vrednostjo, ki potrebuje le še nekaj obnove, zlasti pa odgovornega lastnika, ki bo znal ceniti in izkoristiti njegov potencial, še poudarjajo na agenciji.

1615 kvadratnih metrov velik dvorec Kozje za 334.000 evrov

Kozjanski park po izhodiščni ceni 334.000 evrov prodaja dvorec Kozje, s površino 1615 kvadratnih metov in stavbnim zemljiščem v velikosti 3494 kvadratnih metrov.

Kot navajajo na spletnih straneh Kozjanskega parka, bodo upoštevane ponudbe, ki bodo prispele do 16. aprila. Kriterij za izbor najugodnejšega ponudnika bo najvišja ponujena kupnina, pogoj za sodelovanje na javnem zbiranju ponudb za prodajo dvorca pa je položitev varščine v višini dveh odstotkov izhodišče cene. Javno odpiranje morebitnih prispelih ponudb pa je predvideno 17. aprila.

Grad Podčetrtek: občina bo v vsakem primeru z objektom letos nekaj naredila

Na nove lastnike pa že več kot 20 let čaka tudi drad Podčetrtek. Ta je zaenkrat v večinski (80-odstotni) lasti družine Zečević, Občina Podčetrtek je njegova 20-odstotna lastnica.

Prodajo gradu, katerega stavbišče meri 2626 kvadratnih metrov, je prevzela družba Renes nepremičnine. Grad je potreben celovite prenove, njegova cena pa znaša 370.000 evrov.

"Grad, ki je spomenik izjemnega pomena, že vrsto let dobesedno hira. Pojavljajo se sicer kupci, a navadno naletijo na številne birokratske zaplete, postopki so dolgotrajni, institucije neodzivne," izpostavlja župan Podčetrtka Peter Misja. Za nakup naj bi se zdaj zanimali trije kupci – iz Nemčije, Kanade in tudi Slovenec. Več o lastniški usodi gradu pa bo po besedah Misje znanega 10. aprila – takrat naj bi se v Podčetrtku oglasil eden od zainteresiranih kupcev.

Kljub zanimanju za nakup gradu, pa je občina pripravila tudi rezervni scenarij. "V občinskem proračunu za letošnje leto smo za nujna sanacijska dela na gradu – dela na ostrešju in stabilizacijo stavbe – namenili 100.000 evrov," pojasnjuje župan Podčetrtka. "Če ne bomo obnovili strehe, uredili odvodnjavanja in obnovili konjušnice, bo grad namreč dokončno propadel, česar pa si zagotovo ne želi nihče," poudarja. Občina bo hkrati družino Zečević pozvala, naj prevzame njegovo obnovo. Če je ne bo, ga bo občina prevzela kot spomenik kulturne dediščine, saj je spomeniško zaščiten. Obnova pa naj bi po občinskih ocenah stala med sedem in osem milijonov evrov. Koliko gre ob tem računati na pomoč države, pa so v Podčetrtku jasni: "Država nam v teh primerih zelo slabo stoji ob strani, tudi ustrezne pravne pomoči ni."

Naprodaj tudi nekoč ena najlepših grajskih stavb na Štajerskem

Prodaja se tudi dvorec Jelšingrad, ki se nahaja v Občini Šmarje pri Jelšah. Nekoč eno najlepših grajskih stavb na Štajerskem prav tako prodaja agencija Renes nepremičnine – po ceni 370.000 evrov.

Stavbni kompleks v velikosti 1413 kvadratnih metrov naj bi bil po nekaterih virih zgrajen v visokem srednjem veku, v literaturi pa se prvič omenja leta 1424 kot Erlach. Stavba dvorca ima tlorisno obliko črke L s prizidanim stolpičem ob osrednjem traktu, k dodatni razgibanosti stavbe pa pripomorejo še številni stolpiči, pomoli in balkoni. Dvorec obsega tudi nadstropje in vrhnje polnadstropje, podkleten je le v severnem delu osrednjega trakta. Obdan je z grajskim parkom.

Za dvorec Slivnica trikrat več kot pred tremi leti

Za 690.000 evrov pa je morebitnemu zainteresiranemu 'bodočemu graščaku' na voljo tudi 5400 kvadratnih metrov velik dvorec Slivnica, zgrajen leta 1493. V ceno je vštetih tudi 22.000 kvadratnih metrov pripadajočega zemljišča in parka.

Slivniški dvorec je na javni dražbi maja 2016 po izklicni ceni 180.000 sicer kupil Rus Alexandr Komolov, pred tem je dvorec poltretje desetletje sameval in propadal. Do leta 1990 je v njem deloval vzgojni zavod Slivnica, po dolgem denacionalizacijskem postopku pa je prešel v last Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Kako slab gospodar je bilo ministrstvo, dokazuje tudi to, da je dvorec dolga leta ostajal odklenjen in tako lahka tarča roparjev in vandalov, notranji prizidek dvorca je prizadel tudi požar.

Komolov je leta 2015 – domnevno prav z namenom revitalizacije slivniškega dvorca – ustanovil družbo Grad Burg. Dvorec bi naj po tedaj sicer neuradnih informacijah prenovil in ga namenil gostinski, hotelski ali medicinski dejavnosti. A kot je prvi poročal spletni portal Maribor24, pa ga Rus zdaj – po zgolj treh letih lastništva – prodaja, in to za skoraj štirikratnik prvotne kupnine.

Dvorec se sicer prodaja v domeni primorske nepremičninske agencije Vila Portorož, kjer so za 24ur.com pojasnili, da ima Komolov za prodajo osebne razloge, prav tako pa naj bi se za umik iz Slovenije odločil tudi zaradi počasnih birokratskih mlinov, ki otežujejo tovrstne investicije. "Gospod se je pred tremi leti za investicijo odločil, ker že ima podobne izkušnje z revitalizacijo tovrstnih objektov, a meni, da je čas, da tej zgodbi naredi konec," pojasnjuje Vlasta Prešeren, nepremičninska agentka, ki zastopa Komolova. Na vprašanja glede precejšnjega dviga cene, pa Prešernova odgovarja, da je to vsekakor lastnikova pravica. "Cene nepremičnin so v zadnjih letih zrasle, je pa res vprašanje, ali se bo našel kupec, pripravljen za dvorec odšteti toliko," pravi agentka. Nekaj povpraševanja je za nepremičnino sicer že bilo, a bi radi našli kupca, ki bi imel jasno vizijo glede adaptacije in ponovne oživitve dvorca.

Luksuzni grad Logatec za 1.799.000 evrov

Za tiste z nekoliko debelejšimi denarnicami pa je na voljo tudi luksuzni, 1170 kvadratnih metrov velik grad Logatec. Zgrajen je bil leta 1580, adaptiran pa leta 2017. Luksuzni renesančni stanovanjski objekt se prodaja v domeni agencije RE/MAX, kjer pojasnjujejo, da je objekt razdeljen na 20 stanovanjskih enot in poslovni prostor v izmeri 230 kvadratnih metrov, ki pa se lahko uporablja tudi kot osrednje stanovanje. Objektu pripada še 2000 kvadratnih metrov zunanjih površin ob starem grajskem parku.

"Objekt je primeren za rezidenco najvišjega nivoja ali za oddajanje, turizem, stanovanja," še dodajajo na agenciji.

Posestvo gradu Namršelj za 400.000 evrov

Zasebni ponudniki pa prodajajo tudi posestvo gradu Namršelj v Želimljah. Na dobrih 69.280 kvadratnih metrov velikem posestvu sta dve stavbi – grad iz leta 1720, velik 300 kvadratnih metrov in potreben večje adaptacije, ter manjša novogradnja, velikosti 59 kvadratnih metrov. V ceno je vštetega še 4,5 hektarja gozda. Posestvo je ograjeno na delu, kjer stojita stavbi; vsa zemljišča (vljučno z gozdom) pa tvorijo zaokroženo celoto.

Posestvo je v zasebni lasti, zdajšnji lastniki pa so ga podedovali. "Objekt odlikujejo zelo lepi, svetli notranji prostori," pojasnjuje Jože Golob, čigar širša družina je lastnica nepremičnine. Grad je bil več sto let sedež upravitelja turjaških gozdov, v pritličju pa je delovalo gostišče z več sobami. Nekaj podobnega bi se z ustrezno prenovo in seveda primernim finančnim vložkom (najmanj pol milijona evrov) po besedah Goloba dalo v gradu urediti tudi zdaj. "V najboljšem primeru bi to lahko bil hotel s 15 sobami, a v to je treba seveda nekaj vložiti," še dodaja sogovornik.

Grad Turjak: v najem za pet let, za (najmanj) 818 evrov mesečno

Do 15. aprila pa lahko zainteresirani najemniki na Ministrstvo RS za kulturo oddajo ponudbo za najem dela gradu Turjak. "Na Ministrstvu za kulturo smo z namenom oživitve gradu Turjak, kulturnega spomenika državnega pomena, ki spada med najpomembnejše gradove Dolenjske, objavili javno zbiranje ponudb za oddajo v najem dela gradu Turjak," piše na spletnih straneh kulturnega ministrstva. Preko javnega zbiranja ponudb želijo tako dobiti najemnika za obnovljeni del gradu (južni in zahodni trakt stavbe v skupni izmeri dobrih 1961 kvadratnih metrov), razen grajske kapele, in del notranjega dvorišča.

"Z oddajo v najem bomo zagotovili večjo dostopnost kulturnega spomenika in informacij o njem ter predstavitev javnosti, skupaj z gostinsko ponudbo za obiskovalce," so prepričani na ministrstvu. Izbrani ponudnik bo dolžan zagotoviti program primeren lokaciji in zgodovini, kot na primer: kulturni, vzgojni, izobraževalni, zabavni, družabni (glasbeni dogodki, predstave, prireditve, predavanja, delavnice …), še pišejo na ministrstvu.

Prostori se oddajajo v najem za določen čas petih let, izhodiščna mesečna najemnina pa znaša 818 evrov.

Za pet let v najem tudi pristavi Snežnika

Kulturno ministrstvo pa znova odpira tudi javno zbiranje ponudb za oddajo v najem poslovnih prostorov pristav gradu Snežnik. Kot je v današnji izjavi za medije poudaril minister za kulturo Zoran Poznič, si želijo najti najemnika za dalj časa in z vizijo. Še letos pa načrtujejo tudi ustanovitev javnega zavoda, ki bo skrbel za objekte, kot je Snežnik.

"Na Ministrstvu za kulturo si prizadevamo za gospodarno ravnanje s kulturnimi spomeniki državnega pomena, prav tako pa si želimo najemnika, ki bi popestril gostinsko ponudbo in hkrati prispeval k razvoju kulturnega turizma v regiji. Zato smo objavili ponovno javno zbiranje ponudb za oddajo v najem poslovnih prostorov pristav gradu Snežnik, ki se nahajajo v neposredni bližini redkega slovenskega gradu z ohranjenimi avtentičnimi interierji," so med drugim zapisali na ministrstvu.

Kot je v izjavi za medije na gradu Snežnik povedal Poznič, razpis, čeprav je najemnina znižana, "za slovensko družbo očitno predstavlja velik izziv". Ljudje očitno vidijo tisoč razlogov proti, medtem ko sami vidijo le enega za, je dodal po poročanju STA.

Tako bi se po ministrovih besedah našla zelo primerna in dolgoročna rešitev za grad Snežnik. Poudaril je, da so takšni objekti, kot je grad Snežnik, izjemnega pomena za občino tudi z gospodarskega vidika. Če bi vse vsebine 'zapakirali' v turistični produkt in promovirali celotno Loško dolino z njenimi ljudmi, zgodovino pa tudi zazrtostjo v prihodnost, Poznič meni, da bi v kratkem lahko prišli do zelo dobrih rezultatov.

V najem se zdaj tako oddaja del prostorov objekta T krak B (kavarna-zajtrkovalnica z recepcijo, apartmaji), poslovni prostori objekta D (jedilnica, predavalnica), 18 parkirnih prostorov in del zemljišča med objektoma B in D (vzpostavitev zunanje terase).

Najemnina je po novem določena po objektih. Tako denimo najemnina za kavarno-zajtrkovalnico znaša dobrih 300 evrov na mesec. Kot je poudaril minister, si želijo najti najemnika za dalj časa in z vizijo. Prav tako naj bi bil najemnik pripravljen sam kaj postoriti za to, da bo objekt zaživel, od jeseni tudi z njihovo pomočjo.

"Z oddajo v najem se zagotovi ustrezna gospodarska raba, višja raven turizma, ustrezna nastanitvena in gostinska ponudba, zlasti obiskovalcem kulturnega spomenika Območja gradu Snežnik in gradu Snežnik, ki je v upravljanju Narodnega muzeja Slovenije," še poudarjajo na pristojnem ministrstvu.

Ponudnik mora oddati ponudbo za eno od treh možnosti najema (najem celotnega obnovljenega dela obeh pristav, najem kavarne-zajtrkovalnice z recepcijo in apartmaji, najem kavarne-zajtrkovalnice z recepcijo brez apartmajev, vsak z delom dvorišča za vzpostavitev zunanje terase in parkirišči). Prostori se oddajo v najem za določen čas petih let.

Rok za oddajo ponudb je 10. april, ponudniki morajo prav tako najpozneje do takrat (do 10. ure) tudi plačati varščino v višini treh izhodiščnih mesečnih najemnin, glede na vrsto ponujenega najema.

Župan občine Loška dolina Janez Komidar je povedal, da med lokalno skupnostjo in ministrstvom ni razhajanj ter, da si vsi želijo oživitve kompleksa pristav. Lokalna skupnost si pri tem želi sodelovati kot aktivni partner, se pa zavzemajo za "butični in ne masovni turizem, ki bi obremenjeval okolje".

V Društvu ljubiteljev gradu Snežnik pa si po besedah predsednice Nataša Mele želijo predvsem vsebin in oživitve grajskega kompleksa. Spomnila je, da je društvo v okviru programa Grajski punkt približno dve leti skoraj tedensko izvajalo pester kulturni program, ob tem pa še festival Plavajoči grad, na katerem so v dveh letih našteli po 5000 obiskovalcev.

Društvo se je sicer lani moralo izseliti iz prostorov, ki jih je uporabljalo, saj se je ministrstvo za kulturo odločilo, da prekine pogodbo z Narodnim muzejem Slovenije in prepove uporabo prostorov, ki jih je društvo uporabljalo v dogovoru z muzejem.

Kot je še povedala Nataša Mele, podpirajo, da ministrstvo najde novega najemnika, če pa se to ne zgodi, se zavzemajo za vmesne rešitve. Predvsem se zavzemajo, da vsebina, ki je tu že bila prepoznana, ostane ter, da jo tudi ministrstvo vključi v svoj program.

Če bi bilo možno, bi se njihovo društvo prijavilo na razpis za kavarniški del, saj je vzpostavitev kavarne po njihovem prepričanju nujna. Vendar je eden od pogojev v razpisni dokumentaciji, da je potencialni novi najemnik izvajal gostinsko-nastanitvene dejavnost najmanj tri leta, česar pa, kot je pojasnila, njihovo društvo ne izpolnjuje.

Minister Poznič je ob tem spomnil, da je festival Plavajoči grad podprt z javnimi sredstvi prek štiriletnega razpisa ministrstva. Kolikor ve, so društvu v pristavah na voljo tudi društveni prostori. "A to je stvar dogovora," je dodal in predstavnike društva povabil na pogovor na ministrstvo.