'Za delavske in socialne pravice'

Ob mednarodnem prazniku dela, 1. maju, so po Sloveniji zagoreli številni kresovi, medtem ko se bodo v ponedeljek zvrstile prireditve in slovesnosti. Kar nekaj težav pa je organizatorjem povzročilo slabo vreme, zato so v Novi Gorici in Mariboru glavno kresovanje zaradi dežja odpovedali.

Na tradicionalnem kresovanju na ljubljanskem Rožniku se je po ocenah organizatorja - Zveze svobodnih sindikatov - zbralo okrog 10 tisoč ljudi, kar je nekoliko manj kot v preteklih letih, lani jih je bilo denimo 30 tisoč. Lani so na gozdni poti na Rožnik do smrti zabodli 17-letnega Ljubljančana, tako da letos za varnost skrbi več kot 20 policistov in več deset redarjev.

Nekateri kresovi na Štajerskem so nocoj sicer zagoreli, največji v Mariboru, v Koblarjevem zalivu, pa je odpovedan. Pripravljali so ga dober mesec, vendar so se zaradi slabega vremena odločili, da ga prestavijo na petek, 5. maja. Dežja pa se niso ustrašili postavljalci mlajev, ki so jih po celi državi postavljali že cez dan.

Na ljubljanskem Rožniku pa je pred tradicionalnim prvomajskim kresovanjem spregovoril tudi predsednik Zveze svobodnih sindikatov, Dušan Semolič. “Na življenje delavstva najbolj vplivajo odločitve države in pa delodajalcev. Od države zahtevamo, da naj pri svojih odločitvah vendarle upošteva to, da moramo graditi socialno državo. To je tudi pogoj, da gradimo konkurenčno močno gospodarstvo. Pri odločitvah naj ne znižujejo delavskih in socialnih pravic. Delodajalci naj odpirajo nova delovna mesta, zaposlujejo naj mlade za nedoločen čas, kar se mi zdi zelo pomembno. Tisto, kar se dogaja v gospodarstvu, usodno zaznamuje tudi naše življenje," je izpostavil Semolič.

Minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Drobnič je v poslanici ob prazniku dela vsem državljankam in državljanom zaželel veliko znanja, delovnega zagona in ljubezni do dela ter ljudi. Hkrati pa je zapisal, da mora Slovenija postati država, kjer ima vsak pravico in možnost delati ter z delom preživeti sebe in družino.

Vsem državljankam in državljanom, še posebej pa vsem delavkam in delavcem, je voščil tudi predsednik vlade Janez Janša, ki je med drugim poudaril pomen solidarnosti ljudi.

Praznik dela prvič praznovali leta 1890

Prvi maj kot mednarodni praznik dela praznujemo v spomin na žrtve demonstracij v Chicagu leta 1886, v katerih so se udeleženci potegovali za osemurni delovnik. Prvič so ga praznovali leta 1890, potem ko je 1. kongres 2. internacionale v Parizu julija 1889 sklenil, da se praznuje kot praznik delavske solidarnosti. Tudi na Slovenskem so bila prva praznovanja leta 1890, tako v Ljubljani, Mariboru, Trstu in Celovcu, odtlej pa vsako leto do prve svetovne vojne. Že pred prvo svetovno vojno se je 1. maj uveljavil kot delavski praznik in marsikje, tudi na Slovenskem, so bili delavci na ta dan prosti.

Napotki za kurjenje kresov

Uprava RS za zaščito in reševanje organizatorje javnih prireditev s kresovanjem ter vse, ki bodo ob prvomajskih praznikih kurili kresove opozarja, da morajo pri tem zagotoviti primerno varnost. Če pa bi kres kljub temu povzročil požar v naravi, je potrebno nemudoma obvestiti pristojni regijski center za obveščanje na številko 112, ki bo na kraj požara napotil gasilce.

Kurišče mora biti obdano z negorljivim materialom ter primerno oddaljeno od gozda, dreves, prometnih poti in zgradb. Pri kurjenju se tudi ne sme uporabljati vnetljivih tekočin ali materialov, ki pri gorenju povzročajo močan dim in strupene pline, navajajo v sporočilu. Prav tako je potrebno ob vetrovnem vremenu kurjenje kresa prekiniti.

Po končanem kurjenju je treba ogenj pogasiti, kurišče pa prekriti s peskom ali zemljo, opozarjajo na republiški upravi za zaščito in reševanje. Na javnih prireditvah s kresovanjem mora biti ob tem zagotovljena tudi požarna straža, ki jo lahko zagotavljajo le gasilci.