Če ne bo preboja glede prihodnjega financiranja Evropske unije, je ogrožena tudi evropska ustavna pogodba, ki pa jo Evropska unija nujno potrebuje, če naj v prihodnje učinkovito deluje, je prepričan predsednik Janez Drnovšek. Pred današnjim neformalnim vrhom EU je evropskim voditeljem poslal pismo s svojimi predlogi za rešitev vprašanj, s katerimi se sooča Unija, saj, kot je pojasnil na novinarski konferenci v Ljubljani, meni, da je skrajni čas za ukrepanje.
Glede prihodnje finančne perspektive EU je po njegovem ključno vprašanje skupna kmetijska politika (CAP). Ta je, trdi Drnovšek, zgrešena in ne koristi večini evropskih kmetov, temveč le bogatim veleposestnikom, zato predlaga, da bi v prihodnje neposredne subvencije kmetom s sedanjih sto odstotkov zmanjšali na 75 odstotkov, s čimer bi letno prihranili deset milijard evrov v evropskem proračunu.
Članice EU bi lahko, če bi to želele, kmetom še vedno izplačevale tudi stoodstotne subvencije, pri čemer bi razliko krile iz svojih proračunov, dodaja predsednik. Če bi prišlo do reforme CAP, bi tudi Velika Britanija lažje pristala na odpravo svojega letno okoli pet milijard evrov vrednega rabata, ki ga zdaj financirajo tudi manj razvite članice v EU, kakršna je Slovenija, je še prepričan Drnovšek.
Sredstva, ki bi jih v evropskem proračunu pridobili z reformo CAP in odpravo rabata, torej po Drnovškovi oceni okoli 15 milijard evrov letno, bi lahko uporabili za izvajanje lizbonske strategije ali pa za spodbujanje ekološkega kmetovanja, meni predsednik.
Izrazil je tudi podporo oblikovanju sklada za pomoč regijam, ki bi jih najbolj prizadela globalizacija. Po drugi strani pa bi si morala EU prizadevati, opozarja predsednik, za pravično globalizacijo, za to, da bi se delavski standardi dvignili tudi drugod po svetu, s čimer bi se nenazadnje zmanjšal migracijski pritisk na Evropo.
Nujen je trden dogovor in institucionalna prenova
Če bi prišlo do dogovora o financiranju EU v obdobju 2007-2013, bi se povečale tudi možnosti za ratifikacijo evropske ustave v vseh članicah EU, tudi v Franciji in na Nizozemskem, kjer so jo državljani spomladi na referendumih zavrnili, ocenjuje Drnovšek. Opozarja pa, da bi morebiten "gnil kompromis", ki bi ga sklenili evropski voditelji glede financ, v EU ustvaril zgolj navidezen mir, za povezavo pa bi pomenil nazadovanje.
Predsednik je sicer prepričan, da EU potrebuje ustavo, prepričevanje, da povezava, v kateri je 25 članic, pred njo pa so nove širitve, lahko normalno deluje na podlagi preteklih pogodb, pa je po njegovem "tiščanje glave v pesek". Brez institucionalne prenove Unija ne more učinkovito delovati niti se ne more širiti, opozarja.
