Za teden dni garanja dobil 5 evrov, pa še te mu je delodajalec vrgel kot psu

Pred tednom dni se je na Facebooku razširila objava moškega, ki pripoveduje, da je pred Mercatorjevim centrom v Domžalah videl, kako se je pred delavcem iz Bosne ustavil črn mercedes. Moški v beli srajci in kravati je skozi okno avtomobila pred delavca odvrgel bankovec za 5 evrov in odpeljal. Delavec je bankovec pobral, moški, ki je vse skupaj opazoval, pa je pristopil k delavcu in ga vprašal, čemu 5 evrov. Delavec mu je pojasnil, da je to plačilo 'gazde' za cel teden dela na gradbišču. Delavec je dnevno na gradbišču delal po 14 ur, seveda neprijavljen.

Razvila se je razprava o tem, ali je zgodba resnična ali izmišljena. Poskušali smo stopiti v stik z avtorjem zgodbe Bojanom K., a nam ni uspelo. Ne glede na to, ali gre za resnično ali izmišljeno zgodbo, smo preverili pri pristojnih institucijah, ali so v zvezi s tem dogodkom oziroma podobnimi dogodki dobili kakšno prijavo, prav tako nas je zanimalo, kako zadevo komentirajo.

ZSSS: Lahko le upamo, da gre za izjemo

Ko smo preverili pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), ali so opazili ta primer suženjskega izkoriščanja delavca na gradbišču, so dejali, da je objava pred nekaj dnevi prišla tudi do njih. Kot so pojasnili, na tako skrajni primer do zdaj še niso naleteli. Upajo, da je to tragična izjema. Naleteli so že na primere, ko so delavci dobili le 20 evrov plačila za celotedensko delo. Zadevo so preverili tudi pri lokalnih pisarnah ZSSS, a podatkov še nimajo. Takšne zgodbe o izkoriščanju delavcev so v gradbeništvu pogoste, opozarjajo na ZSSS, saj gre za večje število delavcev, ki jih delodajalec socialno in informacijsko izolira. Je pa takšnega tako imenovanega tihega izkoriščanja veliko tudi v drugih panogah, opozarjajo na ZSSS. Dodajajo, da te konkretne zgodbe dajejo bistveno bolj realen vidik o tem, kaj se dogaja v Sloveniji.

"Želim si, da to ne bi bila še ena zgodba, o kateri bi se ljudje dva dni zgražali, potem pa šli naprej vsak v svojo smer. Želim si, da bi bila nek sprožilec, saj je res prišel čas, ko je potrebno stvari spremeniti," opozarja Goran Lukič iz ZSSS. "Delodajalci toliko izkoriščajo, kolikor mislijo, da imajo moči. V času krize so dobili preveč moči, ker izsiljujejo, ker pač ni delovnih mest." Na tej točki pa bi se moral zgoditi korak naprej, opozarja naš sogovornik. "Zakoni in naše pravice veljajo tudi v času krize," opozarja sogovornik in dodaja: "Delavci in delavke bomo morali vsi skupaj narediti korak naprej in uporabiti tista sredstva države, ki so nam na razpolago. Najhujše, kar se zdaj dogaja, je molk. Ta ne zavira tega, kar delajo delodajalci."

Inšpektorat: S krizo narašča tudi število kršitev

Skupaj z gospodarsko krizo narašča tudi število prijav kršitev, ki jih obravnava Inšpektorat za delo. Kot so za 24ur.com pojasnili na inšpektoratu, so zaznali znaten porast prijav kršitev v zvezi z izplačilom plače ter strokovnih pomoči. Narašča tudi število ugotovljenih kršitev v zvezi z zaposlovanjem na črno. Tako je inšpektorat leta 2009 ugotovil 500 kršitev, leta 2010 495, leta 2011 že 574, leta 2012 pa kar 670. Kot so pojasnili na inšpektoratu, inšpektorji za delo ugotavljajo kršitve zaposlovanja na črno praktično v vseh oblikah inšpekcijskih pregledov, bodisi v okviru rednega nadzora, ciljanih nadzorov, usmerjenih akcij ali na podlagi pobud prijaviteljev oziroma v skupnih aktivnostih odkrivanja in preprečevanja dela in zaposlovanja na črno. Dejavnosti, v katerih so inšpektorji pogosteje ugotavljali kršitve zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, so bile gostinstvo, gradbeništvo, trgovina in promet.

Kršitve v zvezi z zaposlovanjem na črno v letu 2012 predstavljajo približno 8 odstotkov vseh ugotovljenih kršitev. Inšpektorji za delo so v letu 2012 kršitve ugotovili v skupno 670 primerih. Kar 487 kršitev se je nanašalo na primere, ko delodajalec z delavcem ni sklenil pogodbe o zaposlitvi oz. pogodbe civilnega prava, na podlagi katere se lahko opravlja delo, in delavca ni prijavil v zdravstveno ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Kar pomeni, da je to najbolj tipična oblika oziroma v praksi najbolj razširjena oblika zaposlovanja na črno. Poleg tega so inšpektorji ugotovili tudi 85 kršitev, ko je delodajalec zaposlil tujca ali osebo brez državljanstva v nasprotju s predpisi o zaposlovanju tujcev. "Nekateri delodajalci na ta način poskušajo znižati stroške dela, pri čemer pa se negativni učinki zaposlovanja na črno kažejo tako pri samih delavcih, ki nimajo plačanih prispevkov za socialno varnost, in ki jih delodajalci lahko kadar koli odslovijo, kakor tudi v širšem družbenem kontekstu – pri znižanju prilivov v javne blagajne. V določenih primerih pa po poročanju inšpektorjev tudi delavci ne želijo zakonite zaposlitve, saj se z zaposlovanjem na črno izognejo plačilu dolgov do države ali drugih upnikov, zakonita zaposlitev pa bi lahko vplivala tudi na nekatere njihove prejemke (npr. na denarno socialno pomoč)," ugotavljajo na inšpektoratu.

V prvih devetih mesecih leta 2013 so inšpektorji ugotovili skupno 541 kršitev. Od tega sta se 402 nanašali na primere, ko delodajalec z delavcem ni sklenil pogodbe o zaposlitvi. V 47 primerih je bila ugotovljena kršitev, ko je delodajalec zaposlil tujca ali osebo brez državljanstva v nasprotju s predpisi o zaposlovanju tujcev. V 13 primerih je bilo ugotovljeno, da je delodajalec nezakonito zaposlil državljana tretje države.

Kazen je visoka, a očitno ne dovolj

Pravna oseba ali podjetnik, ki stori prekršek, se kaznuje z globo od 4100 evrov do 20.800 evrov. Z globo od 400 evrov do 2000 evrov pa se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe. Veljavni zakon za delavca, ki je zaposlen na črno, ne predpisuje kazni.

V dejavnosti gradbeništva inšpektorji za delo vsako leto izvajajo tudi poostrene usmerjene nadzore, a kljub temu ta dejavnost še vedno izstopa po številu ugotovljenih kršitev delovnopravne zakonodaje kot tudi s področja varnosti in zdravja pri delu. V letošnjem letu so inšpektorji opravili 3446 pregledov in ugotovili 1633 nepravilnosti. Samo s področja zaposlovanja na črno so zaznali 84 kršitev. Izdali so 93 glob, 457 plačilnih nalogov ter 8 kršiteljev naznanili zaradi kaznivega dejanja.

Večina komentatorjev dejanje obsoja

Objava se je hitro razširila po družbenih omrežjih. Številni so jo pospremili s komentarji, da se kaj takšnega nikoli ne bi smelo zgoditi in da je sramota, ker verjetno ne gre za osamljen primer. Tako je Mojca zapisala: "Dokler se bo o tem le govorilo, bodo "gazde" še naprej izkoriščali delavce, ki so brez vsakih pravic, če dejajo na črno. Razmišljanje o dogodku ne bo pomagalo. Tisti, ki ve, kdo je "gazda", naj ga prijavi na policijo, če želi, da se situacija izboljša."

Spet drugi so mnenja, da tuji delavci iz nekdanjih  jugoslovanskih republik, zbijajo ceno našim delavcem. "Zaradi tega, ker se pustijo izkoriščati, bodo tudi Slovenci kmalu delali za drobiž," pravi Robert. "Država je kriva, ker ne ustavi zaposlovanje tuje delovne sile v tistih panogah, kjer je domače dovolj in s tem ustvarja suženjska delovna razmerja, tako tujih kot domačih delavcev.'' ''Če hočeš imeti službo, boš moral pristati na suženjsko plačo," pa opozarja Grega.