Za brezposelne zvišanje najnižjega nadomestila in skrajšanje prejemanja za starejše od 55

Po predlogu ministrstva se bo najnižje nadomestilo za brezposelnost zvišalo s 350 evrov bruto (275 evrov neto) na okoli 530 evrov bruto (392 evrov neto), s čimer bi to nadomestilo izenačili z osnovnim zneskom minimalnega dohodka za samsko osebo.

"Nadomestilo je tako nizko, ker se ni spreminjalo od leta 2011. Vmes so se spremenili minimalni življenjski stroški, minimalni dohodek in minimalna plača in nadomestilo ne omogoča preživetja posameznika," je pojasnila ministrica Ksenija Klampfer.

Podaljšanje zavarovalne dobe 

Medtem ko je sedaj oseba do nadomestila za brezposelnost upravičena, če je bila zavarovana vsaj devet mesecev v zadnjih 24 mesecih, bi po novem to zavarovalno dobo podaljšali na 12 mesecev.

Kot je danes v Ljubljani pojasnila ministrica Ksenija Klampfer, želijo s tem preprečiti zlorabe, ko so delodajalci delavca zaposlili za devet mesecev, nato ga (npr. v gradbeništvu čez zimo) odpustili, da je prejemal nadomestilo, nato pa ga znova zaposlili za devet mesecev. "To je eden od načinov odprave prekarnega dela," je dejala ministrica.

Minimalno nadomestilo trenutno prejema okoli 300 oseb in ministrstvo ocenjuje, da bo učinek zvišanja okoli tri milijone evrov. 

Najdaljše obdobje prejemanja nadomestila 19 mesecev

Za podaljševanje delovne aktivnosti predlagajo, da bi bilo najdaljše obdobje prejemanja nadomestila 19 mesecev, tudi za starejše od 55 let, ki imajo vsaj 25 let zavarovalne dobe – sedaj lahko ti nadomestilo prejemajo 25 mesecev. S tem bi izenačili starejše od 50 let in starejše od 55 let z vsaj 25 leti zavarovalne dobe. Cilj je preprečiti, da bi delodajalci starejše delavce za obdobje pred upokojitvijo umikali na zavod za izkoriščanje nadomestila.

"Ugotavljamo, da delodajalci umaknejo delavca na zavod na čakanje, ta delavec gre pa potem neposredno v pokoj," je dejala ministrica.

Podaljšanje potrebne zavarovalne dobe z devetih na 12 mesecev in skrajšanje obdobje prejemanja nadomestila za starejše od 55 let s 25 na 19 mesecev bo po ocenah ministrstva izdatke zmanjšalo za od 10 do 15 milijonov evrov.

Predvidene so tudi spremembe glede sankcij za brezposelne, ki kršijo obveznosti. Postopno sankcioniranje (izbris iz evidence brezposelnih po drugi kršitvi) je kot sedaj predvideno za lažje kršitve. Po novem pa bi bila brezposelna oseba v primeru težje kršitve – kot je odklonitev vključitve v program aktivne politike zaposlovanja ali odklonitev ustrezne zaposlitve – iz evidence izločena ob prvi kršitvi.

Spremembe tudi za tujce

Obetajo se tudi spremembe za tujce, in sicer bo za vpis v evidenco brezposelnih za državljane tretjih držav zahtevano osnovno znanje slovenskega jezika (nivo A2). S tem jim želijo povečati zaposlitvene možnosti, je dejala ministrica.

Na priporočilo varuha človekovih pravic bodo poleg tega povečali možnost za vključitev v programe aktivne politike zaposlovanja tistim brezposelnim, ki so nastopili materinski, očetovski ali starševski dopust. In sicer se jim bo v primeru ponovne prijave v evidenco brezposelnih pri izpolnjevanju pogojev upoštevalo tudi obdobje prijave pred nastopom omenjenega dopusta.

Ukinitev dodatka za delovno aktivnost

Višina osnovnega zneska minimalnega dohodka se ne spreminja in ostaja 392,75 evrov. Ukinja pa se dodatek za delovno aktivnost (DDA). Ta je urejen v veljavni socialni zakonodaji kot del denarne socialne pomoči primerjalna ureditev ne pozna. Sprejet je bil v času gospodarske krize leta 2012 in zaradi nizke višine denarne socialne pomoči, ki je v tem obdobju znašala 230 evrov.

DDA je v skladu z veljavno ureditvijo namenjen spodbujanju k delu ali ohranjanju motivacije za delo in je torej del denarne socialne pomoči (ni samostojna pravica) oziroma je umeščen kot povečanje cenzusa za upravičenost do denarne socialne pomoči. Višina DDA je odvisna od mesečnega števila ur dela, ki mora znašati več kot 60 ur mesečno. Osebe, ki danes prejemajo DDA so med drugim: zaposlene osebe, osebe ki opravljajo samostojno dejavnost, osebe, ki so vključene v ukrepe APZ, osebe, ki imajo sklenjen pisni dogovor o prostovoljskem delu po zakonu, ki ureja prostovoljstvo in osebe, vključene v zaposlitveno rehabilitacijo. 

Kaj so razlogi za ukinitev dodatka za delovno aktivnost?

Med drugim so to dvig osnovnega zneska minimalnega dohodka v letu 2018, ki zagotavlja višjo socialno varnost vseh ogroženih oseb in povečanje motivacije za delo oziroma zmanjšanje tveganja pasti neaktivnosti. 

Dvig osnovnega zneska minimalnega dohodka na 392,75 evra je povzročil dvig cenzusa za pridobitev denarne socialne pomoči (DSP), ki z uporabo DDA, ruši eno temeljnih načel dodeljevanja DSP, ki določa, da upravičenec do DSP ne more biti v ugodnejšem socialnem položaju od tistega, ki si sredstva za preživetje zagotavlja z delom ali na podlagi pravic iz dela, so zapisali na ministrstvu. 

Ministrstvo tako ugotavlja, da dodatek za delovno aktivnost ni več ustrezno umeščen v institut DSP in dejansko povzroča past neaktivnost, saj se zaradi tega dodatka cenzus za denarno socialno pomoč nevarno približal meji minimalne plače. Cenzus za denarno socialno pomoč skupaj z DDA sedaj dosega že 88, 91 odstotka minimalne plače (prva odrasla oseba, ki je aktivna več kot 128 ur na mesec).

Cenzus, ki predstavlja mejo preživetja za 4 člansko družino (višino denarne socialne pomoči, ki jo lahko prejme štiričlanska družina brez dohodkov in premoženja) znaša 1.080, 06 evrov in ostaja nespremenjen tudi v prihodnje. Ukinja se dodatek za delovno aktivnost, ki je ta znesek lahko zvišal tudi do 1382,48 evrov.