Za ohranitev Botaničnega vrta v Ljubljani doslej 7600 podpisov

Vodja vrta, sicer znanstveni svetnik Biotehniške fakultete Jože Bavcon je sporočil, da je v četrtek v dopisu poslanskim skupinam, ki sodelujejo na evropskih volitvah, opozoril na neurejene razmere za delovanje najstarejše raziskovalne, pedagoške in izobraževalne ustanove z neprekinjenim delovanjem na istem mestu, ki deluje od leta 1810. 

Leta 1974 je v vrt posegel prvi tir dolenjske železnice, sedaj vanj posega drugi tir te proge proti Ivančni Gorici, opozarja Bavcon. Kot so konec aprila ob začetku zbiranja podpisov navedli v Botaničnem vrtu, naj bi po načrtih namreč novi tir potekal po delu parka ob obstoječem tiru, tako da bi morali med drugim porušiti staro upravno stavbo, kjer je danes čajnica.

Na Direkciji za infrastrukturo so konec aprila povedali, da je projekt gradnje dodatnega tira v fazi načrtovanja optimizacij proge in spremljajočih ureditev ter usklajevanja z nosilci urejanja prostora. Sledila bo izdelava strokovnih podlag in okoljskega poročila za študijo variant oz. predinvesticijsko zasnovo, nato pa izdelava podrobnejših rešitev in okoljskega poročila za fazo državnega prostorskega načrta.

Bavcon je v dopisu kandidatom tudi opozoril, da je Botanični vrt na novi lokaciji pod Rožnikom vse objekte, ki so bili zanj zgrajeni konec 90. let prejšnjega stoletja, izgubil, saj se jih je v času covida-19 porušilo, da se je zgradilo novo stavbo Nacionalnega inštituta za biologijo z EU sredstvi, v kateri pa Botanični vrt nima več prostorov.

Zakaj bi morali ohraniti Botanični vrt Univerze v Ljubljani? 

Botanični vrt je zaščiten kot kulturni spomenik državnega in kot spomenik oblikovane narave, ampak, kot je razočaran Bavcon, to očitno čisto nič ne pomeni. "To za Botanični vrt pomeni katastrofo, ob dejstvu, da so nam na novi lokaciji na Večni poti vhodni objekt in rastlinjake porušili in da prvotne zasnove vrta ni mogoče izvesti," je razočaran Bavcon. "V tujini delajo nove rastlinjake, pri nas pa se borimo za preživetje. Rušijo nas povsod – tako na novi in stari lokaciji," opisuje. 

Kot izpostavlja Bavcon, gre za kulturni spomenik še iz časov Ilirskih provinc. Hladnik ga je uspel ohraniti pred ukinitvijo ob ponovnem prihodu Habsburžanov, spomni: "Danes pa ne razumemo ničesar več. Čeprav Kunminška deklaracija iz leta 1921 govori prav o sožitju človeka in narave." 

Kot smo že poročali, se ljubljanski Botanični vrt lahko pohvali z veliko prepoznavnostjo v svetu, s svojo zbirko živih rastlin in semensko banko ter 211-letno skrbjo za ohranjanje biodiverzitete pri nas. Ta zeleni biser pod Golovcem je dosegel več pomembnih mejnikov in je v samem svetovnem vrhu. Kot je pojasnil dr. Jože Bavcon, je na svetu evidentiranih že 3712 botaničnih vrtov. Le 41 med njimi pa jih ima akreditacijo certificiranega botaničnega vrta in samo 15 jih ima še en certifikat za varstvo narave. Naš Botanični vrt se lahko pohvali z obema in ga tako uvrščamo v sam svetovni vrh. Prav tako tudi po številu vrst, predstavljenih v vrtu, sega med zelo pestre vrtove. V svoji bazi ima zabeleženih kar 5729 rastlinskih vrst, podvrst in tudi nekaj sort. Od tega jih ima pri BGCI sedaj evidentiranih in potrjenih že 4844. Za tako majhen vrt, razprostira se le na treh hektarjih, je to ogromna številka.