Za blaginjo več, manj za okolje

Slovenija se je v zadnjih letih uspešno razvijala, sočasno ohranjala kakovost življenja in blaginjo prebivalstva, a ob tem prepočasi zmanjševala pritiske na okolje, ugotavlja Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) v poročilu o razvoju 2007. S poročilom, ki ga je v četrtek sprejela vlada, UMAR spremlja uresničevanje strategije razvoja Slovenije iz junija 2005.

Kot je pojasnila sekretarka na UMAR Rotija Kmet Zupančič, se je gospodarska rast v obdobju 2004-2006 močno pospešila in skoraj za eno odstotno točko bolj prehitevala povprečno rast v Evropski uniji kot v predhodnem triletnem obdobju. Dejavniki pospešene gospodarske rasti so predvsem makroekonomski, delno pa so na rast vplivale tudi nekatere strukturne spremembe in reforme, začete v tem obdobju, je pojasnila Kmet Zupančičeva.

V začetnem izvajanju strategije razvoja Slovenije so bili po ocenah UMAR narejeni pomembni koraki k uresničevanju vseh razvojnih ciljev. "V prihodnjem obdobju pa bo treba obdržati doseženo stabilnost gospodarstva, zagotoviti fiskalno vzdržnost, okrepiti dejavnike konkurenčnosti, ki temeljijo na znanju in inovativnosti, zmanjšati izpostavljenost nekaterih skupin prebivalstva socialnim tveganjem in dodatno zmanjšati pritiske na okolje," je opozorila Kmet Zupančičeva.

V začetnem obdobju izvajanja strategije razvoja Slovenije je bilo povečanje razvitosti slovenskega gospodarstva z vidika doseganja osrednjega gospodarskega cilja zadovoljivo, navaja UMAR. Bruto domači proizvod na prebivalca po kupni moči je v letu 2005 dosegel 82 odstotkov povprečja Evropske unije. V prvem obdobju uresničevanja gospodarskega cilja strategije razvoja, v katerem je bila predvidena rahla pospešitev obeh komponent rasti bruto domačega proizvoda na prebivalca, se je dejansko okrepila tako rast produktivnosti kot zaposlenosti.

Specifična gospodarska struktura

Poročilo o razvoju po besedah direktorja UMAR Janeza Šušteršiča ugotavlja, da ima Slovenija specifično gospodarsko strukturo. Ta je zelo intenzivna v industrijah, ki povzročajo veliko izpustov toplogrednih plinov. Kmet Zupančičeva je opozorila predvsem na prepočasno zmanjševanje visoke energetske intenzivnosti in trendno nepovečevanje rabe obnovljivih virov energije, Šušteršič pa je spomnil tudi na vedno bolj emisijsko intenziven promet.

UMAR je v preteklem triletnem obdobju po besedah Kmet Zupančičeve zabeležil izboljšanje konkurenčnosti podjetniškega sektorja, ob tem pa se je izboljšal tudi položaj Slovenije med državami EU po rasti tržnega deleža na tujih trgih. Internacionalizacija gospodarstva se sicer povečuje, vendar še vedno poteka pretežno preko zunanjetrgovinskih tokov in izhodnih neposrednih tujih investicij, prilivi neposrednih tujih investicij, ki bi lahko pospešili tehnološko prestrukturiranje predelovalnih dejavnosti, pa ostajajo skromni.

Kot ugotavlja UMAR v poročilu, se na področju učinkovite in cenejše države skladno s strateškimi usmeritvami znižujejo javnofinančni izdatki in obdavčitev dela. Glede institucionalne konkurenčnosti države je bil premik narejen na področju boljše regulacije in odpravljanja administrativnih ovir.

Mladi dvigajo povprečje

Ob omenjenih ugodnih rezultatih pa so bila precej manj ugodna gibanja nekaterih dejavnikov, ki imajo dolgoročnejši vpliv na konkurenčnost in so povezani zlasti z inovativnostjo gospodarstva. UMAR opozarja tudi na premajhen napredek pri kakovosti in učinkovitosti terciarnega izobraževanja. Izobrazbena struktura se sicer še naprej izboljšuje, k čemur pomembno prispeva vključenost mladih v izobraževanje, ki je višja od povprečja EU.

Med dejavniki, ki krepijo raziskovalno-razvojni in inovacijski potencial Slovenije, je bil viden napredek dosežen na področju uporabe in dostopnosti interneta, še vedno pa se le skromno povečujejo izdatki za raziskave in razvoj. UMAR opozarja tudi na po njegovem mnenju prepočasno privatizacijo. "V letu 2005 je bila država namreč še vedno eden izmed pomembnejših lastnikov," je poudarila Kmet Zupančičeva.

Slovenija ohranja dobre rezultate glede kakovosti življenja in blaginje prebivalstva. "Življenjski pogoji se postopno izboljšujejo, tveganje revščine pa z 12,1 odstotka ostaja med najnižjimi v EU. Povečuje se število stanovanj, vključno z doseženim stanovanjskim standardom, ter dostopnost storitev splošnega pomena," je navedla Kmet Zupančičeva in med slabostmi, ki ostajajo izziv za v prihodnje, med drugim izpostavila nizek delež najemnih stanovanj, slabo dosegljivost stanovanj za mlade in s starostjo vse manjšo vključenost v vseživljenjsko učenje.