Predsednik komisije za preprečevanje korupcije Drago Kos in ameriški veleposlanik Thomas B. Robertson sta podpisala sporazum o sodelovanju med ameriškim uradom za vladno etiko in komisijo za preprečevanje korupcije. Sodelovanje bo temeljilo predvsem na izmenjavi izkušenj in primerov dobre prakse na področju preprečevanja korupcije, poleg tega pa bo poudarilo tudi vlogo in pomen komisije za preprečevanje korupcije, je po podpisu sporazuma dejal Drago Kos.
Kos: Sporazum odpira vrata v "zakladnico znanja"
Kot je še poudaril Kos, gre za pomemben dosežek, saj je Slovenija šele druga država (za Argentino), ki je podpisala sporazum z ameriškim uradom za vladno etiko. Sporazum Sloveniji odpira vrata v "zakladnico znanja, idej, izkušenj in napak", ki jih imajo ZDA na tem področju, poleg tega pa poudarja pomen preventive v boju zoper korupcije, ki je ravno tako pomembna kot pregon. S podpisom pa se poudarja tudi vloga in pomen ter vrednost same komisije za preprečevanje korupcije. Kos tako upa, da bo komisija lahko v prihodnje več pozornosti namenila svojemu delu, ne pa "nepotrebnim in zgrešenim razpravam o smiselnosti obstoja komisije".
Komisija bo upoštevala dobre rešitve ZDA tako po vsebinski kot postopkovni plati, in sicer tako, da bodo za vsako posebej ugotavljali, kako in v kakšni meri so uporabne v našem okolju, pravi Kos. Sodelovanje med ameriškim uradom in komisijo bo potekalo tako, da se bosta instituciji medsebojno obveščali in ocenjevali programe, ki bi lahko koristili tako eni kot drugi državi ali regiji. Po Kosovih besedah bo Slovenija na področju preprečevanja korupcije postala "hiša odličnosti", na katero se bodo lahko obračale države, ki so v boju proti korupciji šele na začetku poti.
Kos za javnost podatkov o premoženju funkcionarjev
Ameriški veleposlanik je poudaril velik pomen preprečevanja korupcije, ki je enako pomembno kot odkrivanje, preiskovanje in pregon koruptivnih dejanj. Spregovoril je tudi o potrebnosti obrazcev za prijavo premoženjskega stanja, ki jih morajo v Sloveniji po novem izpolnjevati funkcionarji. Kot pravi Robertson, je to v ZDA vsakoletna obveznost, podatki o premoženju funkcionarjev pa so poleg tega tudi javni.
Komisija si želi, da bi bili podatki o premoženju funkcionarjev javni tudi v Sloveniji. Tako bodo pripravili potrebne spremembe zakonodaje, pravi Kos, ki upa, da bi javna objava premoženjskega stanja postala obveznost do konca mandata. Na spletni strani komisije pa bodo že v kratkem objavili podatke o premoženju svojih članov.
