Z zakonom nad pse?

Sredin napad štirih bulmastifov na 34-letnega Tržičana je sprožil burne odzive in obudil spomine na lanski napad dveh rotvajlerjev na 17-letno Celjanko. Ker samo ljubljanski policisti letno zabeležijo od 260 do 340 napadov psov, se v poslanski skupini SNS sprašujejo, zakaj vlada ne ukrepa. Prvak SNS Zmago Jelinčič je prepričan, da je za sredin napad kriva neustrezna zakonodaja. Pisno je zato pozval vlado, naj takoj pripravi ustrezno spremembo zakonodaje o prepovedi vzreje in lastništva borilnih in nevarnih psov. Zakonodaja mora temeljiti na točni definiciji nevarnih in borilnih psov, kot tudi na podlagi pripadnosti določenim pasmam, je zapisal v poslansko pobudo.

Po njegovih navedbah so se podobni incidenti zaradi neustrezne zakonodaje dogajali v vsej Evropi, zato so nekatere države, članice EU, že sprejele ustrezne zakonske podlage, ki prepovedujejo lastništvo in vzrejo določenih nevarnih pasemskih vrst. "Zagotovo bi bilo treba prepovedati pitbule, bulmastife in njihove križance. Omejiti bi bilo treba tudi rotvajlerje in doge. V ZDA vse borilne pse takoj usmrtijo in tako bi moralo biti tudi pri nas. Če so psi agresivni, jih je treba uspavati. Z zakonom bi bilo treba zapovedati obvezno nošenje nagobčnikov. Prepričan sem, da imajo nevarne pse nevarni ljudje, saj karakter psa kaže na osebnost lastnika," je za 24ur.com povedal Jelinčič in poudaril, da je SNS problem napadalnih psov odprla že pred sredinim incidentom.

"Pozivali smo tudi prejšnjo oblast, naj kaj stori, vendar ji očitno ni bilo do tega. Ne vem, zakaj jih to ne gane. Upam, da na ta problem ne gledajo le s svojega stališča, češ, nimam otrok, zato me to ne zanima," je kritičen Jelinčič.

Na vprašanje, kako bi nadzorovali lastnike oziroma lastništvo nad takšnimi psi, predsednik SNS računa na pomoč javnosti. "Psa se ne da skriti. Bolj bi se morale zavzeti tudi socialne službe, kjer po mojem mnenju delajo sami lenuhi. Poleg tega bi se morale bolj izkazati tudi druge javne ustanove, kot je na primer policija. Napad psa bi moralo sodstvo obravnavati kot napad s smrtonosnim orožjem, žrtev pa bi morala sprožiti tudi civilno tožbo," meni Jelinčič.

Od varuha človekovih pravic Matjaža Hanžka pa vodja najmanjše opozicijske stranke pričakuje, da bo reagiral tudi v tem primeru in zaščitil napadene ljudi oziroma podal predlog za kazenski pregon lastnice psov. Kot so za 24ur.com sporočili z urada varuha človekovih pravic, Hanžek za zdaj ne vidi razloga za ukrepanje. "Glede na to, da so vsi pristojni organi, katerih delo nadzira varuh človekovih pravic, v primeru napada psov promptno odreagirali, da so mediji ažurno obvestili javnost in pripomogli k družbenemu osveščanju o tej problematiki, smo pri Varuhu ugotovili, da ni razlogov za Varuhovo posredovanje oziroma ukrepanje," so zapisali.

'Politika bi morala sodelovati s stroko'

Predsednica kluba za velike pasme in molose Alenka Černe ostro nasprotuje Jelinčičevi pobudi. "To je nesmisel, saj se nevarnih pasem ne da natančno opredeliti. Vsi psi so lahko nevarni, če lastnik ni normalen oziroma psa ne zna obvladati. Jelinčič s svojo pobudo udriha po vseh lastnikih. Predsednik SNS bi se moral kot poslanec potruditi za to, da se z zakonom zapove, da mora vsak lastnik psa opraviti izpit BBH, ki je sestavljen iz treh delov. Prvi del, strokovni izpit za vodnika, je teoretičen. V njem lastnik psa pokaže svoje poznavanje kinologije. V drugem delu se psa navaja na povodec in uboganje lastnika pri prostem gibanju. Tretji del je v bistvu najpomembnejši. V urbanem okolju opazujemo obnašanje psa, se pravi, kako se kuža odzove na druge pse ali ljudi," je za 24ur.com povedala Černetova.

Černetova še pravi, da je problem tudi v nesodelovanju politike in stroke. "Dobro bi bilo, da bi se ministrstva posvetovala s strokovnjaki, preden sprejmejo zakone. Na kinološkem društvu poznamo lastnico bulmastifov. Opozarjali smo jo, saj smo vedeli, da bulmastifov ne zna obvladati. A žal nimamo pooblastil, ki bi nam dovolili, da takšnim lastnikom odvzamemo psa. Takšne primere bi bilo treba nadzorovati. Predpisane bi morale biti višje denarne kazni, saj udarec po žepu zelo boli. Vsak bo potlej premislil, ali je sposoben vzdrževati psa," še meni Černetova. Sicer pa se strokovnjakinja strinja, da bi morali nesocializiranega psa, ki se ga ne da več prevzgojiti, uspavati. "Menimo, da bi morala vzrejna komisija vzreditelju, pri katerem opazijo psa, ki kaže znake podedovane agresivnosti, prepovedati nadaljnjo vzrejo. Vzreditelji psov, ki jih nekateri smatrajo za nevarne, morajo preceniti, ali je kupec sposoben držati takšnega psa. Bo šel z njim v šolo, se bo ukvarjal s psom? Če je lastnik kompetenten, se psov ni treba bati," še pravi Černetova.

Lastnici grozi do tri let zapora

Kot je za 24ur.com sporočil tiskovni predstavnik vlade Valentin Hajdinjak, vlada še ni prebrala Jelinčičevega pisma. "Pismo bomo preučili in poskušali ugotoviti, kaj se da znotraj zakonodaje urediti. Stvar bomo preučili z vso resnostjo," je še dodal Hajdinjak.

Z ministrstva za pravosodje pa so sporočili, da je v kazenskem zakoniku nazorno predstavljeno, kakšna je zagrožena kazen za lastnika psa, ki napade človeka. Zakonik pravi, da je za povzročitev splošne nevarnosti, pri kateri ne nastane posledica, se pravi poškodba, storjeno pa je iz malomarnosti, zagrožena denarna kazen ali zapor do enega leta. Kot so zapisali v sporočilu, pa je v konkretnem primeru z dejanjem nastala tudi posledica - torej huda telesna poškodba osebe. Za tak primer Kazenski zakonik v tretjem odstavku 317. člena predpisuje kazen zapora do petih let za naklepno storitev, če je dejanje storjeno iz malomarnosti (za kar je najverjetneje šlo v konkretnem primeru) pa kazen zapora do treh let.

Nevarne pasme so relativen pojem

Zaradi številnih napadov psov na ljudi je več držav že sprejelo posebne zakone, ki nadzorujejo lastništvo in vzrejo tako imenovanih nevarnih pasem.

Dangerous dog act (Zakon o nevarnih psih) so v Veliki Britaniji sprejeli že leta 1991. Zakon prepoveduje vzrejo, prodajo, uvoz in lastništvo določenih pasem. Na 'črnem seznamu' zakona so štiri pasme: pitbul terierji, argentinske doge, tose in brazilske file. Posamezniki lahko takšnega psa držijo le, če jim to sodišče dovoli. Psi s tega seznama morajo biti registrirani, v javnosti morajo nositi nagobčnik, biti morajo zavarovani in označeni s čipom.

Napadalne pse lahko policisti lastniku takoj odvzamejo, samce pa kastrirajo. Lastniku poleg tega grozi tudi denarna kazen v višini 160 funtov ali šest mesecev zapora. Če bi njegov pes koga poškodoval, pa lastnika čaka zapor do dveh let.

Podobne zakone imajo med drugim tudi v Nemčiji, na Japonskem, na Nizozemskem in v ZDA. V Nemčiji so na seznamu nevarnih psov pitbul terierji, ameriški staffodshirski terier, bulterier in staffodshire-bulterier. Na Japonskem so prepovedane tose, šibe in akite. V ZDA pa so na seznamu nevarnih pasem rotvajlerji, pitbuli in nemški ovčarji.

'Psi so me hoteli zaščititi'

V sredo popoldne so na Viču v Ljubljani štirje psi pasme bulmastif napadli mimoidočega moškega in ga ogrizli. 52-letni lastnici, ki ima odrasla samica in samico ter dva več kot leto dni stara samca, ni uspelo obvladati psov. Na kraj dogodka je prišla policija, ki je neuspešno skušala razgnati pse. Proti psom sprva policista nista mogla uporabiti strelnega orožja, ker so bili ob oškodovancu. Policiji je na pomoč priskočil nek občan, ki je s trobljenjem skušal razgnati pse, a tudi to je bilo brez uspeha. Občan se je nato nad pse 'spravil' z lestvijo. Psi so se za trenutek umaknili, a je eden med njimi zopet zgrabil žrtev. Ker so bili psi dovolj oddaljeni, sta policista uporabila strelno orožje. Enega so ubili, dva ranili, četrti pes pa se je zatekel v vozilo lastnice.

Ranjena psa so odpeljali na oskrbo v bolnišnico Veterinarske fakultete. Policija pa bo veterinarski inšpekciji predlagala, naj izda odredbo za začasen odvzem nevarnih živali. Za četrtega psa, ki se je zatekel v avtomobil lastnice, pa je veterinarski inšpektor že izdal odredbo za začasen odvzem.