Z zakonom nad pranje denarja

Predlog zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranju terorizma, ki ga je vlada prejšnji teden poslala v DZ, bo v slovenski pravni red prenesel evropsko direktivo o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma. S tem bodo določbe zakonodaje s področja preprečevanja pranja denarja veljale tudi za financiranje terorizma, je povedal v.d. direktorja urada za preprečevanje pranja denarja Andrej Plausteiner.

Primera financiranja terorizma v Sloveniji sicer zaenkrat še nismo zaznali. Bilo je le nekaj sumov, ki pa se pozneje niso izkazali za pravilne, je povedal Plausteiner. Vendar je težko reči, da se v prihodnosti to ne bo začelo dogajati, je dodal. Največ denarja se po njegovih besedah v naši državi še vedno opere preko bančnih računov ter podjetij, ki jih ustanavljajo prav za te namene.

Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranju terorizma bo nadomestil obstoječi zakon o preprečevanju pranja denarja. Njegov prvi cilj je prenos evropske direktive v slovenski pravni red, kar mora Slovenija po besedah ministra za finance Andreja Bajuka tako kot ostale članice EU storiti do konca tega leta. Hkrati pa so pripravljalci zakona prenos direktive izkoristili kot priložnost za celovit pregled veljavnega zakona, je dodal minister.

Tako se denimo krog zavezancev za izvajanje nalog na področju boja zoper pranje denarja in financiranja terorizma po predlogu zakona širi na družbe, ki nudijo podjetniške in fiduciarne storitve, družbe za izdajo elektronskega denarja, družbe, ki opravljajo določene storitve plačilnega prometa, ter prireditelje in koncesionarje, ki prirejajo igre na srečo po internetu ali drugih telekomunikacijskih sredstev.

Z gotovino največ do 15.000 evrov

Poslovanje z gotovino v primerih plačila blaga pri trgovcih se omejuje do zneska 15.000 evrov. V primeru višjega zneska bodo plačniki napoteni na banko, kjer bodo plačilo opravili preko bančnega računa, je pojasnil Plausteiner. Zvišuje se tudi znesek, nad katerim so organizacije dolžne uradu sporočati vse gotovinske transakcije, in sicer z 20.000 na 30.000 evrov. Še naprej pa so ne glede na znesek dolžne sporočati vse sumljive transakcije.

Velika novost predloga zakona je pojem "pregled stranke", s katerim se nadomešča pojem "identifikacija stranke", je opozoril Plausteiner. Poleg ugotavljanja istovetnosti stranke namreč predlog zakona predvideva tudi ugotavljanje dejanskega lastnika stranke, pridobitev podatkov o namenu in predvideni naravi transakcije ter redno skrbno spremljanje poslovnih aktivnosti stranke. S tem se bo po Plausteinerjevih pričakovanjih izboljšala učinkovitost urada.

Pristojnosti urada za preprečevanje denarja se ne spreminjajo, je še povedal Plausteiner, omenil pa je, da se povečuje krog pobudnikov, ki lahko uradu dajejo pobudo za obravnavo zadeve. Urad lahko v primerih, ko so v zvezi s transakcijo ali osebo podani razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma, začne zbirati in analizirati podatke tudi na pobudo sodišča, državnega tožilstva, policije, Slovenske varnostno obveščevalne agencije in kot novost tudi na predlog računskega sodišča, obveščevalno varnostne službe ministrstva za obrambo ter organa, pristojnega za preprečevanje korupcije.

Predlog zakona še prepoveduje vse anonimne račune in druge produkte, ki ne omogočajo identifikacije stranke. To pomeni, da se bodo tisti anonimni računi, ki so še odprti na bankah, ukinili, je pojasnil Plausteiner. Prepovedano je tudi poslovanje z navideznimi bankami.