Z zakonom nad nasilje

Predsednik odbora Stanislav Brenčič (SLS) je ob zaključku zaprosil vlado, da sprejme podzakonske predpise nekoliko prej kot po izteku enega leta po uveljavitvi zakona. Razpravljavci so se sicer strinjali, da je treba uresničiti glavni cilj zakona - da bo v Sloveniji nasilja manj.

Razpravljavci so presodili, da je treba pri obravnavi žrtev nasilja spoštovati načelo zaupnosti. Ljubo Germič (LDS) je ob tem odprl vprašanje osebne odločitve žrtve, da se na institucije ne bi obrnila zaradi strahu pred storilcem. Dvom se postavi pri tem, v kolikšni meri lahko potem institucije posegajo v osebno svobodo žrtve.

Poslanka SD Majda Potrata je spomnila, da se še posebej pri žrtvah ekonomskega nasilja in pri zanemarjanju pojavlja strah pred priznanjem, saj se boje stigme s strani družine in širše okolice. Svobodna volja posameznika je vezana na socialne, družbene in kulturne vrednote, kar ni vedno najbolje, je pojasnila. Da institucije poskrbijo za žrtve nasilja, se zdi Potrati "prej zaščita kot jemanje pravice osebi z izkušnjo nasilja".

Zagovornik za žrtve nasilja

Zakon med drugim predvideva, da bi žrtev nasilja dobila zagovornika, ki mu lahko zaupa in jo hkrati spremlja pri iskanju zaščite v zato pristojnih institucijah. Za zdaj v štirih socialnih centrih po Sloveniji pod okriljem urada varuha človekovih pravic poteka pilotni projekt uvajanja zagovornikov, pripravlja pa se tudi zakon o zagovorništvu.

Poslanka Barbara Žgajner Tavš (SNS) je opozorila, da je zakon v tej točki diskriminatoren, ker je zagovornikov sedaj premalo za vse žrtve nasilja, do izvajanja programa zagovorništva po vsej Sloveniji pa lahko mineta še dve leti ali več.

Germič je nadalje spomnil, da zakon o preprečevanju nasilja v družini, ki temelji na multidisciplinarnem povezovanju, omogoča bolj usklajeno delovanje vseh organizacij in organov za preventivo in ukrepe zaščite. Razpravljavci so opozorili, da bi se morala na tej točki tudi stroka poenotiti o tem, kakšna naj bi bila vloga in sestava multidisciplinarnih timov, kar bi bilo treba v zakonu natančneje opredeliti.

Leja Javornik Novak z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je dejala, da kot predlagatelji poudarjajo pomen sodelovanja z nevladnimi organizacijami. V pripravi je sicer tudi akcijski program, ki bo vse pomembne resorje zavezoval k izvajanju dopolnilnih programov za izvajanje socialnega varstva z namenom uresničitve glavnega cilja - da bi bilo nasilja v slovenski družbi manj, je še dejala.

Večja vloga nevladnih organizacij

Zakon bo sicer prinesel nove obveznosti nevladnih organizacij, predvidevati pa bi moral tudi način financiranja njihovega delovanja, so se strinjali razpravljavci. Brenčič je dejal, da je pomembno osveščati žrtve, da lahko tudi same sodišču v konkretnem primeru predlagajo, kako ravnati s storilcem. Potrata je dejala, da bi bilo mogoče na ta način nekatere zadeve preprečiti, preden dosežejo kritično točko. Žgajner Tavševa je ob tem opozorila, da sodišče trenutno nima pravne podlage, da bi naložilo posamezniku vključitev v psihosocialni program, na primer pri odvisnosti od alkohola.

Majda Širca (Zares) je spomnila še na člen, ki določa prepustitev stanovanja v skupni rabi. Le ta po njenih besedah načenja druge pravne norme lastninske narave in hkrati omogoča največjo možno stopnjo zaščite žrtve. Smisel posega v lastnino v korist žrtve je v tem, da se iz stanovanja odstrani storilca, je poudarila. Po besedah Žgajner Tavševe bi bilo v zakonu smiselno podrobneje opredeliti tudi sistem zbiranja podatkov o žrtvah in storilcih. Predstavnica predlagatelja je pojasnila, da gre v tem primeru za evidence o storitvah posameznih organov in organizacij, ki naj ne bi bile sporne.