Slovenija

Z zakonom do krajšega sojenja

Ljubljana, 01. 01. 2007 15.41 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Z novim letom je začel veljati zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

Namen zakona ni odpravljanje sodnih zaostankov, poudarja Šturm
Namen zakona ni odpravljanje sodnih zaostankov, poudarja Šturm FOTO: POP TV

Z današnjim dnem se je začel uporabljati zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ki ga je državni zbor na predlog vlade sprejel na seji 26. aprila 2006. Z zakonom se določajo učinkovita pravna sredstva za varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, njegov osnovni namen pa je ureditev oblik pravnih sredstev za pospešitev odločanja v sodnih postopkih.

Namen zakona ni reševanje sodnih zaostankov, je ob sprejetju zakona v parlamentu pojasnil pravosodni minister Lovro Šturm. S problemom odprave sodnih zaostankov se ukvarja program za njihovo odpravo, tj. program Lukenda. Zakon je sicer del tega programa, bistveni namen zakona je namreč zagotoviti učinkovito varstvo pravic strank v konkretnih sodnih postopkih, kjer sodišča brez utemeljenega razloga predolgo odločajo, je povedal Šturm.

S tem zakonom se odpira možnost, je prepričan Šturm, da Evropsko sodišče za človekove pravice jurisdikcijo s področja sojenja brez nepotrebnega odlašanja v skladu z načelom subsidiarnosti prenaša na slovensko državo.

686.480 evrov za odškodnine


Državno pravobranilstvo je sicer po podatkih ministrstva do 12. decembra 2006 prejelo od evropskega sodišča v Strasbourgu 161 sodb, plačalo pa je skupaj odškodnino in stroške v višini 686.480 evrov.

Minister za pravosodje je na novinarski konferenci 12. decembra lani ob prvi obletnici projekta za odpravo sodnih zaostankov do konca leta 2010 Lukenda poudaril, da bo večina ukrepov za odpravo zaostankov začela učinkovati v letu 2007. Letošnje leto naj bi tako bilo po pričakovanjih Šturma na tem področju prelomno.

Državno pravobranilstvo je od evropskega sodišča v Strasbourgu prejelo 161 sodb
Državno pravobranilstvo je od evropskega sodišča v Strasbourgu prejelo 161 sodb FOTO: POP TV

Trend, v katerem se število nerešenih zadev znižuje, se je sicer začel že leta 2005. Po statističnih podatkih se je število nerešenih zadev ob koncu leta 2005 zmanjšalo za 42.495 zadev ali za 7,5 odstotka glede na število nerešenih zadev na začetku leta 2005. V prvem polletju lanskega leta pa se je število nerešenih zadev zmanjšalo za 25.069 zadev ali za 4,8 odstotka, kar je po oceni ministrstva glede na to, da še niso v celoti vpeljani ukrepi v skladu s projektom Lukenda, spodbuden podatek.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

SORODNI ČLANKI

  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10
  • 11
  • 12
  • 13
  • 14
  • 15

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.