Z vetom proti šolskemu zakonu

Državni svet je z 20 glasovi za, osmimi glasovi proti in dvema vzdržanima sprejel veto na novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI). Pobudo za veto je dala skupina 11 državnih svetnikov, takoj za tem, ko je državni zbor v petek ob obstrukciji celotne opozicije sprejel po mnenju dela slovenske politike in stroke sporno zakonsko novelo.

Pobudnik predloga za veto Zoltan Jan je dejal, da novele zakona ne morejo sprejeti zaradi nejasnosti glede tega, kdo ga bo uresničeval, s to novelo pa naj bi bil na slabšem tudi položaj javnega šolstva, saj ni jasnih omejitev, kakšni bodo posegi vanj. Jožko Čuk je v imenu interesne skupine delodajalcev dejal, da je zanje privatizacija šolstva sicer potrebna, a ne nepremišljeno oziroma prehitro. Za podporo vetu so se odločili, ker, kot pojasnjujejo, zagovarjajo dobro javno šolsko zakonodajo, ki bo večinska in bo vključevala celoto.

Državni svetnik Janvit Golob je na obtožbe, da je bilo precej podpisov proti noveli zakona pridobljenih na račun nevednosti, odgovoril, da je prav zato veto dobra priložnost, da se tisti, ki zadev ne poznajo dobro, z njimi bolje seznanijo in se imajo nato možnost o njih odločati. Tako pomembna tema, kot je šolstvo, bi sodila v odločanje narodu, je še dejal.

Zastopnik lokalnih interesov Zlatko Jenko je dejal, da pri zakonu sicer podpirajo vse dobre rešitve, nasprotujejo pa slabim, ki bi jih bilo potrebno še enkrat razdelati. Državni svetnik Doro Hvalica se je izrekel za veto, ker se, kot je pojasnil, zavzema za ohranitev lastnega dostojanstva in za šolo, ki mora biti dobra in je ni mogoče spremeniti v vsakem političnem mandatu.

Zver: Kakovost šolstva pod vprašajem

Minister za šolstvo in šport Milan Zver je svetnikom pojasnil, da novela zakona v nasprotju s pritožbami ne teži k privatizaciji šolstva ali k zasebništvu. Elitizem se po njegovih besedah dogaja v sistemih, kjer so zasebne šole financirane iz žepa staršev, v Evropski uniji pa država skrbi, da so javno veljavni programi financirani iz državnega proračuna, je dejal. "Ta program izrecno prepoveduje šolnine in neenako dostopnost do različnih programov," je dodal.

Časa za pogovore s civilno družbo je bilo po Zverovi oceni v minulem letu več kot dovolj. "Ne poznam zakona, ki bi bil deležen večje pozornosti in socialno političnega dialoga, kot sta bili šolski noveli," je dejal. Zaradi neizvajanje ZOFVI bi po njegovih besedah pod vprašaj postavili kakovost šolstva, med drugim pa izgubili podlago za bolj dejavno vključevanje staršev v šolski sistem ter za pomembno povezovanje med gospodarstvom in šolstvom. Prav v slednjem minister vidi prihodnost.

Opozicijske stranke pozdravljajo veto

V opozicijskih poslanskih skupinah so pozdravili odločitev državnega sveta za sprejem veta na ZOFVI, ki je bila po njihovih besedah pričakovana. "Veto je pomembna streznitvena možnost za vladajočo politiko," je dejala poslanka stranke Zares Majda Širca. Majda Potrata (SD) meni, da bi moral glede na odločitev DS, državni zbor zakon ob ponovnem glasovanju zavrniti.

Pri poslanski skupini SNS so pričakovali, da bo veto na zakon izglasovan, je dejala poslanka SNS Barbara Žgajner Tavš. "Dejstvo je, da je zakon slab in pomeni degradacijo javnega šolstva na račun zasebnega šolstva, oziroma ozkih političnih interesov. Upam, da bo to neke vrste streznitev za vlado, ki je do sedaj zelo arogantno in ignorantsko vsiljevala slab zakon," je dejala. V kolikor vlada ne bo prisluhnila opozorilu DS, je še vedno možnost za referendum, je dodala. Po njenih besedah je SNS pripravljena sodelovati pri oblikovanju zahteve za sklic referenduma.

Koalicija razočarana

V koaliciji obžalujejo izglasovanje veta, so povedali predstavniki poslanskih skupin SLS, NSi in SDS. Hkrati pričakujejo, da bo zakon na ponovnem glasovanju v državnem zboru vnovič potrjen.

V NSi ne vidijo razlogov, da bi zakon spreminjali, zlasti ne v točki, ki je za nekatere sporna, je povedala poslanka NSi Marjeta Uhan. Pri tem je poudarila, da pri financiranju zasebnih šol ne gre za prave zasebne šole, saj imajo te šole državno potrjene izobraževalne programe. V NSi še menijo, da so se razprave v javnosti preveč spolitizirale. Zakon bodo ponovno podprli, upajo pa, da se bodo v razpravo bolj aktivno vključili tudi predstavniki staršev in da do referenduma ne bo prišlo, saj se jim to zdi pretirano trošenje davkoplačevalskega denarja, je še povedala Uhanova.

Poslanka SDS Alenka Jeraj pravi, so pri SDS ta zakon podprli predvsem zato, ker so želeli popraviti neenakost, ki je bila uzakonjena leta 1996. Kot je napovedala, bodo v poslanski skupini SDS ponovno podprli ta zakon. Dodala je še, da stoji za tem najverjetneje tudi vladajoča koalicija. V primeru referenduma pa meni, da bi negativen izid za seboj prinesel tudi to, da bi se zaustavile vse ostale spremembe in novosti, ki so pomembne, saj se v tem primeru zakona ne bi smelo spreminjati vsaj še eno leto.