Prva predsednica DZ-ja poslancem: 'Mi dajemo ljudem zgled'

Novoizvoljena predsednica Urška Klakočar Zupančič je v nagovoru DZ po izvolitvi dejala, da je izjemno počaščena, ker so ji poslanci izkazali čast, da postane prva ženska na čelu DZ. "Razsežnosti in verjetno tudi zgodovinske vrednosti te izvolitve se zelo veselim. Po dobrih 30 letih samostojnosti na čelo državnega zbora stopam kot ženska, morda je to prvi znanilec sprememb, ki jih naša država zelo potrebuje," je dejala.

Meni, da pot pred novim sklicem DZ ni ravna in gladka, ampak vijugasta. Verjame, da jih vse povezuje iskrena želja, da za državo naredimo nekaj dobrega in da vsak od njih prispeva k boljšemu življenju.

Po njenih besedah smo preživeli dve zelo težki leti, ki sta ju zaznamovala epidemija in padec pravne države. "Pravna država je najvišji postulat demokratične države, ki mora vedno ostati neokrnjena," je pozvala. "Ustavnost in zakonitost ter človekove pravice so predpostavke, ki brzdajo oblast ter omogočajo ljudem, da živijo svobodno in varno. Dolžnost nas poslank in poslancev je, da spoštujemo pravno državo in dajemo ljudem zgled s svojimi besedami in dejanji," je pozvala.

Kot je dejala, je DZ bil in bo vedno prostor, kjer se krešejo besede in je prostor tako za usklajen dialog kot za soočanje različnih mnenj. "V zadnjem času je bil ta prostor prevečkrat izkoriščen za metanje žaljivk, za cinizem in za osebno obračunavanje med političnimi nasprotniki. Ljudje, ki so nas izvolili in nas spremljajo, pa tega nočejo. To nam na različne načine kažejo vsak dan in to so nam sporočili tudi na aprilskih volitvah," je ugotavljala nova predsednica DZ.

Njena naloga je doseči, da se v DZ vrne kulturno in spoštljivo javno komuniciranje: "Lahko je ostro, vendar primerno argumentirano in nikoli osebno žaljivo." Poslanskim kolegom je svetovala, da kadar javno kritizirajo, naj kritizirajo dejanja, ne oseb. "Na tak način dostojno pokažemo, da se z nečim ne strinjamo, vendar ob tem ne ranimo človekovega dostojanstva. Spoštovanje do govorca pa pokažemo tudi s poslušanjem. S pazljivim poslušanjem in razumevanjem se lahko izognemo marsikaterim konfliktom," je prepričana.

Kljub temu da so med njimi politične in ideološke razlike, se bo zavzemala za doseganje konsenza, kjer bo le mogoče, je napovedala. "Odločitve, ki jih bomo v naslednjih štirih letih sprejemali, bodo gotovo odločilno vplivale na življenje ljudi in njihovo prihodnost, zato se moramo zavedati odgovornosti, ki so nam jo zaupali vsakič, ko stisnemo gumb za ali proti," je sklenila v nagovoru poslancem.

Zavzemati se namerava za spoštovanje pravne države

Tudi v prvi izjavi novinarjem je nato poudarila, da je izredno počaščena, da je postala prva predsednica slovenskega državnega zbora v zgodovini. Zatrdila je, da bo njena prva naloga zavzemanje za spoštovanje pravne države, ustavnosti in zakonitosti ter za dosledno spoštovanje človekovih pravic. "Mi smo tisti, ki dajemo s takšnim spoštovanjem ljudem zgled," je poudarila kolegom poslancem.

Kot drugo nalogo si je zadala, da se v parlamentu dvigne raven komuniciranja: "Da to postane spoštljivo, da poslušamo drug drugega in se poskušamo razumeti," je dodala. "V zadnjem času je ta hiša postala prostor, ki je bil izkoriščen za metanje žaljivk, za cinizem in osebno obračunavanje, kar ni nikomur v ponos," je prepričana.

Pravi, da se zaveda odgovornosti, ampak verjame, da se bodo lahko po štirih letih ozrli nazaj in ugotovili, da so veliko dosegli: "Predvsem, da smo postali strpni, tvorni, razumevajoči."

Prepričana je, da ženske prinašajo drugačno energijo: "V preteklosti so bile ženske prinašalke miru in lahko samo upam, da se bom vsaj za spoznanje približala svojim prednicam, ki so se zapisale v zgodovino," je zaključila izjavo za medije.

Nova predsednica DZ, 44-letna Klakočar Zupančičeva, je sicer magistrica pravnih znanosti, od leta 2008 je bila sodnica Okrajnega sodišča v Ljubljani. V javnosti je postala znana po tistem, ko je v letu 2020 izrazila svoje nestrinjanje z aktualno vladno politiko, njenim vplivom na sodniško neodvisnost in prekomerno uporabo represije s strani izvršilne veje oblasti. Nato je zapustila sodniške vrste in se zaposlila v lastnem podjetju. Je podpredsednica Gibanja Svoboda.

V poslanskih skupinah SD, Levica in NSi od nove predsednice pričakujejo predvsem konstruktivno sodelovanje, z dobrim sodelovanjem želijo vrniti tudi ugled DZ. Za SDS pa je Klakočar Zupančičeva neprimerna izbira.

Poslanec SD Jani Prednik je izrazil prepričanje, da bodo z na novo izvoljeno predsednico DZ konstruktivno sodelovali, prav tako pa z vsemi izvoljenimi podpredsedniki. Hkrati je prepričan, da lahko z dobrim sodelovanjem in trdno levosredinsko koalicijo uspešno do konca izpeljejo ne zgolj en, ampak dva mandata.

Psolanec Levice Matej Tašner Vatovec je prepričan, da bo Klakočar Zupančičeva znala voditi DZ tako, da bo instituciji povrnjen ugled in se bo ob tem dvignila tudi raven razprave v parlamentu. "Popolnoma je usposobljena za to funkcijo in se veselim sodelovanja z njo," je še dodal.

Uspešno delo je Klakočar Zupančičevi zaželel tudi poslanec NSi Janez Cigler Kralj. Po njegovih besedah pa od predsednice DZ pričakujejo, da bo delala za strpnost, sodelovanje in konstruktivni dialog. V stranki sicer menijo, da je izvolitev prvega med poslanci naloga koalicije, zato Klakočar Zupančičeve na glasovanju niso podprli, a po besedah ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki od danes opravlja le še tekoče posle, tudi niso nasprotovalo njeni izvolitvi.

Do nove predsednice DZ pa so medtem bolj kritični v SDS. Kot je dejal začasni vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec, Klakočar Zupančičeve ne morejo podpreti, med razlogi je navedel njene izjave o spopadanju z epidemijo covida-19, v katerih da je med drugim predlagala zgledovanje po švedskem modelu. Ocenjujejo namreč, da bi takšna oseba na čelu DZ ob ponovnem izbruhu epidemije lahko imela težave, je pojasnil Krivec.

Kako je potekala ustanovna seja?

Po nagovorih predsednika republike Boruta Pahorja in dosedanjega predsednika DZ Igorja Zorčiča so novoizvoljeni poslanci najprej imenovali mandatno-volilno komisijo. Vodila jo bo poslanka Gibanja Svoboda Janja Sluga, podpredsednica pa bo Alenka Jeraj (SDS), so soglasno sklenili novoizvoljeni poslanci. V MVK so sicer zastopane vse poslanske skupine.

MVK je pregledala poročilo o izidu volitev, potrdila o izvolitvi poslancev ter pritožbe kandidatov ali predstavnikov list zoper odločitve volilne komisije, ki bi lahko vplivale na potrditev mandatov.

Na mizi je imela prošnjo dveh predstavnikov madžarske manjšine, Mihael Kasaša in Attila Kovacsa, naj preveri mandat poslanca madžarske narodne skupnosti Ferenca Horvatha. Opozorila sta, da Horvath še vedno opravlja funkcijo predsednika sveta Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti, čeprav je funkcija nezdružljiva s poslansko. To je ugotovila tudi Komisija za preprečevanje korupcije, njeno odločitev pa sta potrdili tudi prvostopenjsko in višje sodišče.

A komisija o teh vlogah ni odločala, saj, kot je pojasnila predsednica MVK Janja Sluga, ne izpolnjujeta pogojev za obravnavno. Po njenih besedah namreč ne vsebujeta bistvenih sestavin, ki so predpisane za pritožbo zoper odločitve volilne komisije, ki bi lahko vplivale na potrditev mandatov.

Poleg tega Kovacs in Kasaš nista vložila pritožbe, pač pa le predlog, da MVK pred potrditvijo mandata preveri sodbo višjega sodišča ter se opredli do tega, ali Horvath lahko zasede poslansko funkcijo. A bi po besedah Sluge zavrnitev mandata pomenila zavrnitev uradno potrjenega volilnega izida, nezdružljivosti funkcij pa ni mogoče šteti kot okoliščino, ki bi lahko vplivala na potrditev mandata. Prav tako bi to pomenilo poseg v pasivno volilno pravico.

Oglasil se je tudi Horvath, ki je prepričan, da ne krši zakonodaje in da pri opravljanju njegovih funkcij ne gre za korupcijo. Kot pravi, si že tri leta prizadeva, da bi se vprašanje nezdružljivosti funkcij, ki jih opravlja, razčistilo. Meni, da se mora o tem izreči ustavno sodišče.

MVK je imela na mizi tudi pritožbo Zavezništva Osvobodimo Slovenijo, ki meni, da so bile tokratne volitve nezakonite in nelegitimne. Tudi ta pobuda ni vsebovala predpisanih sestavin za pritožbo.

Člani komisije so nato soglasno sklenili, da vloženih pritožb ne bo obravnavala. DZ so predlagali, naj potrdi vseh 90 poslanskih mandatov. V nadaljevanju se je znova sestal DZ in glasoval o potrditvi vseh poslanskih mandatov skupaj. Ker so bili mandati potrjeni, je novi sklic DZ zdaj tako tudi uradno ustanovljen.

Po potrditi mandatov so poslanci še ugotovili, da je novoizvoljeni poslanki, predsednici SD Tanji Fajon prenehal mandat poslanke v Evropskem parlamentu. Funkciji namreč nista združljivi.

Klakočar Zupančičeva postala predsednica ...

DZ je v nadaljevanju seje izvolil novega predsednika, poslanci so imeli do 14.25 čas, da vložijo predloge kandidatur. Predsednika DZ poslanci volijo na tajnem glasovanju, za izvolitev pa je potrebnih najmanj 46 poslanskih glasov. Kandidata lahko predlaga najmanj deset poslancev, kandidaturo Klakočar Zupančičeve pa je vložilo 53 poslancev najverjetnejše prihodnje koalicije, Gibanja Svoboda, SD in Levice s prvopodpisanim predsednikom Gibanja Svoboda Robertom Golobom.

Predlagatelji so ocenili, da bo kandidatka s svojim znanjem, izkušnjami in integriteto pomembno pripomogla h krepitvi parlamentarne demokracije, pri čemer jo bodo kot temeljne vodile vrednote spoštljivosti, strpnosti, solidarnosti, sodelovanja in odprtosti, je ob predstavitvi dejala poslanka Gibanja Svoboda Lena Grgurevič. Po njenih besedah so prepričani, "da je Slovenija po več kot treh desetletjih toliko zrela, da je končno nastopil čas, da vodenje DZ prvič v zgodovini samostojne države zasede ženska".

Klakočar Zupančič je po 14 predhodnikih prva ženska na tem položaju. Na tajnem glasovanju jo je podprlo 55 poslancev, 25 jih je glasovalo proti. Sedem glasovnic je bilo neveljavnih.

Podpore poslancev prihodnje opozicije pa kandidatka očitno ni dobila. V NSi so še pred glasovanjem napovedali, da je ne bodo podprli, saj je izvolitev predsednika DZ odgovornost nove koalicije, da pa njeni kandidaturi ne nasprotujejo. V SDS pa svojega stališča niso predstavili.

 ... Hotova podpredsednica

Izvolitvi predsednice DZ so sledile še volitve kandidatke za podpredsednico. Kandidaturo Meire Hot je vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Matjažem Hanom (SD). Ta je v obrazložitvi predloga poudaril, da je kandidatka s svojim dosedanjim poslanskim delom izkazala za zanesljivo osebo, "predvsem pa za borko proti krivicam vselej, ko so na tnalu pravna država ter iz nje izhajajoči ustavni in zakonodajni predpisi". "Skozi vsa štiri leta svojega dela v državnem zboru je dokazala, da mesto poslanke jemlje kot poslanstvo," je dodal.

Tudi podpredsedniki DZ za izvolitev potrebujejo vsaj 46 poslanskih glasov, tudi v tem primeru je glasovanje tajno. Hotova je dobila 63 glasov, deset jih je glasovalo proti. 

Novoizvoljena predsednica DZ, 42-letna Meira Hot, je magistrica znanosti s področja mednarodnega prava. Delovala je na področju varstva človekovih pravic ter več let delala v odvetniški pisarni, v DZ pa je bila prvič izvoljena leta 2014.

Po izvolitvi je Meira Hot dejala, da je ob zaupanju, ki ji je bilo danes izkazano, počaščena in ponosna. Glasove za njeno izvolitev na mesto podpredsednice DZ je namreč dobila tudi s strani opozicije. "Mislim, da je to tudi izkaz mojega preteklega dela in tega, da sem se ves čas trudila delovati na spoštljiv in argumentiran način," je dejala.

Ob tem je za izvolitev čestitala tudi novi predsednici DZ-ja. "Mislim, da je danes velik dan tako za demokracijo, kot tudi za ženske," je dejala Hot. Vesela je, da so prešli od besed k dejanjem in da imajo ženske dobro popotnico za ta mandat, za katerega želi, da bo uspešen. "Želim si, da se v politiko dejansko vrne spoštovanje do našega dela in spoštovanje drug do drugega," je še dejala.

Pahor: Zaupana nam je skrb za mir in varnost

Novoizvoljene poslance je na začetku ustanovne seje DZ nagovoril predsednik republike Pahor. "Zaupana nam je skrb za mir in varnost, blaginjo in ugled Slovenije v svetu. O tem, kako to doseči, imamo, tako kot ljudje, ki jih predstavljamo, različna stališča in poglede. Ta različnost je velikansko bogastvo, če znamo z njim prav ravnati," je dejal.

Pahor je v nagovoru novoizvoljenim poslancem dejal, da so z njihovo funkcijo prevzeli državniško poklicanost, da to različnost spoštujejo in jo usklajujejo. Sodelovanje v skupno dobro pa krepi splošno zaupanje v demokracijo, politiko in v državo.

"Nova zakonodajna in izvršna oblast začenjata mandat v domačih in mednarodnih razmerah, ki upravičeno vzbujajo dolžne skrbi, ni pa nobenih razlogov za strah, če bomo ob običajnem političnem razhajanju znali pri pomembnejših državnih zadevah poiskati skupni jezik," je dejal.

Poudaril je, da je Slovenija iz zdravstvene krize izšla v boljši kondiciji kot iz finančne, možnosti, da se vsestranski razvoj pospeši, pa so po njegovih besedah ugodne. Ob tem je opozoril, da bo uspešnost razvoja v veliki meri odvisna od tega, kakšno splošno družbeno razpoloženje bodo ustvarili.

Ponovil je, da s predlogom kandidata za predsednika vlade ne bo po nepotrebnem odlašal, čeprav ima za to na voljo 30 dni po konstituiranju državnega zbora. Ko ga bo predsednik DZ obvestil, da so imenovani vsi vodje poslanskih skupin, jih bo povabil na posvet o kandidatu za predsednika vlade.

Pahor pričakuje, da bodo posvetovanja najpozneje 23. maja in da bo isti dan ugotovil prepričljivo podporo kandidatu. Predvideva, da bo še isti dan tudi podpisal predlog kandidature za predsednika vlade in jo poslal v DZ.

Zorčič: Slovenska demokracija je robustnejša, a pred novimi izzivi

Dosedanji predsednik DZ Igor Zorčič pa je v nagovoru novega sklica DZ ocenil, da je slovenska demokracija robustnejša, vendar pred novimi izzivi, ki jih prinašajo tudi mednarodne okoliščine. Zato je pred poslanci težek mandat, je posvaril. Poiskati bodo morali odgovore na izzive zdravstva, položaja vojske in določiti financiranje dolgotrajne oskrbe.

Ne glede na to, da so državo prevevale težke zdravstvene, gospodarske in politične okoliščine, so poslanci storili veliko dobrih stvari, je prepričan Zorčič. Med pomembnejšimi izboljšavami za delo poslancev je omenil delo na daljavo, s čimer je odločanje v DZ postalo robustnejše. V prihodnje ne bo več izgovorov, da bi njegovo delo kakorkoli ukinjali ali ga delegirali, je dejal. Velik korak naprej vidi tudi v sprejemu etičnega kodeksa, ki je bil sprejet z dvotretjinsko večino. Ocenil je, da so ga poslanci na nek način že ponotranjili, saj se tega sklica ne bomo spominjali po posebej zavržnih poslanskih izpadih.

Opozicija zatrjuje, da bo konstruktivna

Prvak NSi in obrambni minister, ki od danes opravlja le še tekoče posle, Matej Tonin napoveduje, da bodo v opoziciji, kot vedno nastopali konstruktivno ter skušali s konkretnimi predlogi in vizijo pokazati, kako si v stranki predstavljajo razvoj Slovenije. "Ne bomo kritizerji, ne bomo nasprotovali zgolj zato, ker je to predlagala druga stran, ampak bomo s konkretnimi zakonskimi iniciativami predlagali, kako želimo, da se neko področje razreši," napoveduje.

Poslansko skupino NSi bo v sicer v novem mandatu, če bo temu pritrdil tudi izvršilni odbor, vodil dosedanji minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj, je pred začetkom današnje seje še dejal Tonin.

Začasni vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec je dejal, da so vajeni dela v opoziciji. "Tudi prejšnji mandat smo začeli v opoziciji, čeprav smo bili po številu glasov najmočnejši," je spomnil. Zatrdil je, da bodo konstruktivna opozicija in bodo predlagali "stvari, ki izboljšujejo zakonodajo". "Mi se tega dela lotevamo enako kot v prejšnjem mandatu," je zaključil.

Poslanec SDS Tomaž Lisec je dejal, da pričakuje, da bo njihova poslanska skupina delovala enotno in v prid rešitvam za državljane. "Konstruktivne razprave pričakujem od vseh 90 poslancev, ne samo od določenih poslanskih skupin," je dejal. Upa na višjo raven dialoga v tem mandatu, "nisem pa najbolj optimističen".

Ustanovitev delovnih teles

Novi poslanci so danes tudi že ustanovili nekaj delovnih teles ter imenovali njihova vodstva. Odbor za zadeve EU bo vodil Zvonko Černač (SDS), odbor za zunanjo politiko pa Predrag Baković (SD). Do oblikovanja vseh delovnih teles bodo ustanovili tudi začasni skupni odbor, vodila ga bo Mirjam Bon Klanjšček iz Gibanja Svoboda.

Niso pa odločali o imenovanju generalnega sekretarja DZ, saj je dosedanji poslanec LMŠ Robert Pavšič, ki je bil predviden za to funkcijo, umaknil soglasje h kandidaturi. Seli se namreč v kabinet danes izvoljene predsednice DZ-ja. Do nadaljnjega tako generalna sekretarka ostaja Uršula Zore Tavčar.

V 30 dneh mora DZ oblikovati tudi še preostala delovna telesa.