'Urad ne bo slovenski FBI'

Projekt nacionalnega preiskovalnega urada bo predvidoma zaživel s 1. januarjem 2010, sta po današnjem sestanku napovedala ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal in premier Borut Pahor. Po besedah premierja "živimo v času, ko smo vsi ljudje upravičeno še veliko bolj občutljivi na to, da si nekateri pridobijo bogastvo na protipraven način".

Cilji nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) so, tako pravi Pahor, odkriti za 20 odstotkov več kaznivih dejanj in vložiti za 80 odstotkov več obtožnic brez dopolnitve v obdobju dveh let. Cilj urada je prav tako za 30 odstotkov več zasežene protipravno pridobljene premoženjske koristi.

V letu 2008 je bilo namreč, kot je bil seznanjen, ugotovljenih za 120 milijonov evrov protipravno pridobljenih premoženjskih koristi. Dosedanjih uspehov kriminalistične policije in drugih organov Pahor sicer "ne bi podcenjeval", kljub vsemu pa to po njegovih besedah sporoča, da je na ta problem potrebno reagirati uspešneje kot doslej.

Cilji so po njegovih besedah visoki. "Če jih želimo doseči, moramo torej na osnovi naših lastnih izkušenj in na osnovi primerljivih izkušenj iz drugih uspešnih držav, ki se soočajo s tem vprašanjem, oblikovati nacionalni preiskovalni urad, ki bo izpolnil pričakovanja slovenske vlade in vseh slovenskih ljudi, da bomo kot država uspešni v pregonu gospodarskega kriminala in korupcije," je izpostavil.

Ob tem je poudaril, da priprave na začetek delovanja urada ne bodo zmanjšale sedanjih aktivnosti, ki potekajo v boju zoper kriminal, pač pa se bodo te aktivnosti po njegovih napovedih še povečale. Kot je dejal, bodo še letos izpeljane tudi zakonske spremembe, da bi urad lahko v začetku naslednjega leta dejansko pričel z delom. V podporo na vladi in v DZ Pahor ne dvomi.

Kresalova: Korupcija v porastu

Po besedah notranje ministrice Kresalove sta v zadnjih letih korupcija in vrednost protipravno pridobljene premoženjske koristi v porastu. Pojasnila je, da to z vidika krize, v kateri se je znašlo tudi slovensko gospodarstvo, "terja bolj učinkovit, bolje organiziran pregon gospodarskega kriminala in korupcije".

Kot je pojasnila Kresalova, je projekt nastajal tri mesece, vodila pa ga je kriminalistična policija v sodelovanju s strokovnjaki z upravnega dela ministrstva ter strokovnjaki zunaj ministrstva in policije. Urad bo prostorsko ločen od policije, deloval pa bo v sklopu dela policije kot sistema, je povedala.

V njem bo po njenih besedah delalo med 70 in 80 strokovnjakov, od tega jih bo polovica predvidoma prišla iz sedanjih vrst za to usposobljenih kriminalistov, ostali pa bodo predstavniki drugih javnih uslužbencev, ki delajo na tem področju, in predstavniki, ki bodo prišli s trga dela.

Cilj urada je po mnenju Kresalove ta, da se v skupnem cilju pregona gospodarskega kriminala povežejo "vsi slovenski potenciali". Povedala je, da je bil v petek na ministrstvu za notranje zadeve tudi obširen sestanek vseh nadzornih institucij v Sloveniji v zvezi z bodočim delom na uradu.

Svoja stališča glede tega so soočili predstavniki državnega tožilstva, urada za varstvo konkurence, komisije za preprečevanje korupcije, carinske uprave, davčne uprave in urada informacijske pooblaščenke. Kot je zatrdila ministrica, so se vsi strinjali, da je projekt dober in da se v zvezi z njim v naslednjih mesecih oblikuje skupna delovna skupina.

Ministrica je tudi pojasnila, da so že opravili preliminarne izračune stroškov za oblikovanje takšnega urada, ki pa po njenih besedah še niso v takšni fazi, da bi jih predstavili javnosti. "Ocenjujemo, da bo strošek ustanovitve nacionalnega preiskovalnega urada zelo hitro poplačan iz naslova učinkovitosti pri vračanju protipravno pridobljene premoženjske koristi," je še dejala.

V. d. generalnega direktorja policije Janko Goršek je v nadaljevanju med drugim zatrdil, da je metodologija dela bodočega nacionalnega preiskovalnega urada zagotovilo, da bodo vsi – ne glede na politično pripadnost – obravnavani enakovredno.

Nacionalni preiskovalni urad ne bo slovenski FBI, saj bo del policije, pa je poudaril direktor uprave kriminalistične policije Aleksander Jevšek. Pojasnil je, da bo izdelan katalog kaznivih dejanj, v katerem bodo opredeljena kazniva dejanja, ki jih bo preiskoval urad.

Ob koncu sta Pahor in Kresalova spregovorila tudi o po njunem mnenju neprimernih pogojih za delo v forenzičnem laboratoriju. Pahor je ob tem dejal, da bo slovenska politika "morala najti potrebna sredstva" za nov laboratorij.