Slovenija

Z remontom do varnejše nuklearke

Krško, 13. 04. 2012 11.11 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

V soboto se začenja 40-dnevni remont krške nuklearke, ki bo zelo kompleksen in zahteven. Pri remontu bo sodelovalo približno 1500 ljudi, med predvidenimi projekti pa je tudi zamenjava 56 gorivnih elementov.

Z jutrišnjim dnem se začenja 40-dnevni remont Nuklearne elektrarne Krško (NEK). Gre za obsežen in kompleksen remont, ki ga bodo končali predvidoma 25. maja z vklopom nuklearke v omrežje. Proizvodnjo bo država nadomestila iz drugih virov.

Pri remontu bo sodelovalo 1500 oseb.
Pri remontu bo sodelovalo 1500 oseb. FOTO: Damjan Žibert

Od predlanskega remonta je NEK v 18 mesecih ob polni zmogljivosti delovala stabilno in v okviru načrtovanih ciljev. Predsednik uprave nuklearke Stane Rožman je pojasnil, da je strošek remonta zaobjet v stroških vzdrževanja elektrarne. Glede na obseg dejavnosti bo po njegovi oceni remont obsežen, izjemno kompleksen in zahteven, predvsem na področju modernizacije in tehnološke nadgradnje.

Izvedli bodo več zahtevnih projektov, med katerimi je Rožman naštel menjavo glave reaktorske posode v posodobljeni inačici, zamenjavo rotorja glavnega električnega generatorja in dokončanje projekta, ki jim bo z dodatnim virom električnega napajanja oz. s tretjim dizelskim generatorjem zagotovil še večjo varnost.

Pri remontu bo sodelovalo približno 1500 ljudi, v njegovem okviru pa bodo izvedli še trideset manjših posodobitev ter na področju vzdrževanja več zahtevnih in kompleksnih preventivnih pregledov. Hkrati bodo rutinsko zamenjali gorivo oz. 56 gorivnih elementov, je dodal Rožman.

Država bo izpad električne energije nadomestila iz drugih virov.
Država bo izpad električne energije nadomestila iz drugih virov. FOTO: Damjan Žibert

Da bi navedene procese uresničili kakovostno, v zastavljenih rokih in ob stalnem zagotavljanju jedrske varnosti, so po njegovem mnenju potrebni dobra pripravljenost, zbranost in sodelovanje delavcev nuklearke ter pogodbenih partnerjev. Le dosledna in kakovostna izvedba načrtovanih del pa je lahko podlaga za dosego dobrih obratovalnih rezultatov v naslednjih gorivnih ciklih, je še povedal Rožman.

Dim nad nuklearko v Fukušimi po potresu marca lani.
Dim nad nuklearko v Fukušimi po potresu marca lani. FOTO: Reuters

"Za nekatere tehnološke nadgradnje lahko rečem, da bodo prilagojene novim spoznanjem ob lanski nesreči na Japonskem in rezultatom stresnih testov, ki so sledili. Po tem odmevnem dogodku bomo med prvimi v svetu poskrbeli za ustrezno neodvisno napajanje naprav z električno energijo, pa tudi sicer je pri vsem našem delovanju ob prizadevanju za stabilno proizvodnjo na prvem mestu varnost za zaposlene in okolico," je strnil Rožman. Kot poroča časnik Dnevnik, bodo z letošnjimi posodobitvami v Krškem izpolnili še zadnje tehnične pogoje za odločanje o podaljšanju dobe obratovanja nuklearke do leta 2043. Nekaj težav jim povzroča zastoj pri izgradnji trajnega odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov. To bi moralo biti nared že prihodnje leto, a kot poroča Dnevnik, ga pred letom 2019 ni pričakovati.

Po podatkih uprave je nuklearka v obdobju od novembra predlani proizvedla nekaj več kot 8,5 milijona megavatnih ur neto električne energije oz. za približno 50.000 megavatnih ur manj od načrtovane proizvodnje. Lani je skupni kazalec obratovalne učinkovitosti, ki lahko dosega vrednosti od nič do sto, za NEK znašal 98,3, doseženi rezultat pa krški nuklearki zagotavlja trdno mesto med četrtino najbolje obratujočih jedrskih elektrarn na svetu, so še zapisali v njeni upravi.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • praznicna
  • razvlazilec
  • kosilnica
  • orodje bosch
  • vrtna hisa
  • agregat
  • vegira
  • kovinski regal
  • ceplinik
  • radiator
  • lestev
  • cistilec
  • plastici regal
  • delovna miza
  • kovinska omara
  • kovcek

KOMENTARJI (6)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

zlobniCO2
13. 04. 2012 14.10
+2
to mi deli remont pol pa na polno moč ! jee
zlobniCO2
13. 04. 2012 14.11
+0
hah pa še med četrtino najbolje obratojočih je
vera21
13. 04. 2012 12.21
-3
Naš planet Zemlja bolehno šepa skozi vesolje. Prek naše zlorabe virov, prek norega tekmovanja med narodi, smo dosegli, da je naš planet zbolel. Obnovitev zdravja našega planeta mora postati prioriteta številka ena po tem, ko bomo rešili stradajoče milijone. Najhujše onesnaženje, ki zastrupi vse – vodo, zrak, reke, morja – je jedrsko sevanje, ki ga ne moremo niti videti ali izmeriti. Po vsem svetu gradimo jedrske reaktorje, vendar naši znanstveniki ne morejo videti posledic svojih dejanj, storjenih iz nevednosti. Trenutno jedrsko industrijo v različnih delih Evrope predstavljajo kot ponudnico čiste oblike energije. Toda, glavni problem predstavlja skladiščenje. Jedrski reaktorji v večjih industrializiranih državah, ki zdaj obratujejo ali so v procesu izgradnje, bodo proizvedli na tisoče kubičnih metrov visoko radioaktivnih odpadkov. Problem dolgoročnega skladiščenja visoko radioaktivnih odpadkov ostaja nerešen. Visoko radioaktivni odpadki so hranjeni v rezervoarjih iz nerjavečega jekla, vendar je že prišlo do uhajanja. Znanstveniki proučujejo proces strjevanja odpadkov v steklo (vitrifikacija), vendar obstaja nevarnost, da bi se stekleni bloki kasneje utegnili razgraditi. Kar pa se tiče podzemnih lokacij, iskanje stabilnih geoloških lokacij ni bilo uspešno, saj ne moremo predvideti bodočih geoloških premikov; prisotnost potresov pomeni, da ni nikakršnih zagotovil. V ZDA in Veliki Britaniji srednje in nizko radioaktivne odpadke zakopljejo v plitva tla, vendar so pred leti v ZDA tri takšne lokacije zaradi kontaminacije zaprli. Nizko radioaktivne odpadke prav tako odmetavajo v morje. Ta slika je še neskončno slabša spričo dejstva, da se v vzhodni Evropi nevarnosti množijo zaradi velikega števila starajočih in nevarnih jedrskih reaktorjev. Poslovnež Edward Goldsmith je v nedavni knjigi ocenil, da v vzhodni Evropi najmanj 41 nesreč černobilskega tipa kar čaka, da se zgodijo. Skriti stroški Velikanske subvencije, ki jih vlade tradicionalno delijo energetskim podjetjem, so povod za vroče razprave. Nobena zvezna vlada do sedaj še ni objavila kakršnihkoli informacij o podeljenih subvencijah in sponzorskih sredstvih pri gradnjah in razvoju jedrske industrije. Samo ena študija se loteva vladnih subvencij sektorju jedrske energije: naročila jo je organizacija Greenpeace, zasnoval pa Forum za ekološko-socialno tržno ekonomijo (FÖS) – ki je neodvisna okoljska skupina. Spodaj predstavljamo nekatere statistične podatke iz poročila, ki ga je objavila druga nemška televizijska mreža (ZDF) na svoji spletni strani aprila 2011 pod naslovom "Luksuzna jedrska energija" in povzema podatke poročila FÖS. Stroški jedrske energije: • Stroški financiranja jedrske energije znašajo od leta 1950 do danes več kot 200 milijard evrov. Pričakovati je, da bo vloženih še dodatnih 100 milijard do konca leta 2020. • Za razliko od drugih proizvajalcev električne energije so bili upravljavci jedrskih reaktorjev oproščeni davkov. • Država (oziroma davkoplačevalci) financirajo 99 odstotkov stroškov za končno hrambo izrabljenega goriva. Varnostna vprašanja okoli končnega in vmesnega hranjenja goriva ostajajo odprta. • Nobene odgovornosti: upravljavci jedrskih elektrarn se morajo zavarovati za primer morebitnih nesreč – vendar samo do zneska 2,5 milijona evrov za vsak reaktor. V primeru popolne stalitve sredice je ocenjena odgovornost zvezne vlade za povzročeno škodo okoli 5.000 milijard evrov, ki bi jo pokrili davkoplačevalci. • Razstavljanje reaktorja: ocenjeno je, da znašajo stroški razstavitve enega reaktorja približno 700 milijonov evrov. Vendar so dejanski stroški veliko večji. Relativno majhen reaktor v mestu Rheinsberg (zmogljivost 80 megavatov) je v slabih dvajsetih letih povzročil za 400 milijonov evrov stroškov. Ker so stavbe, v katerih se nahajajo reaktorji, visoko radioaktivne, morajo stati vsaj še 30 let preden se jih lahko podre, kar zahteva dodatne milijone evrov.
Mr.JanHara
13. 04. 2012 14.25
+2
Tisti vzhodnoevropski stojijo neposredno na njivah s koruzo, nimajo varoavega hrama in obiskovalci lahko hodijo po ogradi nekam metrov nad reaktorjem. Pod Budimpešto imajo ob Donavi štiri takšne gašperje tipa Černobil.
ksenak2
13. 04. 2012 11.55
-1
V Franciji so za remonte jedrskih central po stresnih testih namenili cca 700 milijonov evrov za vsako. Koliko bo pa to stalo v NEK? Imamo toliko denarja, oziroma so francoske jedrske centrale toliko bolj zanič od naše, da potrebujejo tako velik vložek v svojo varnost?
zlobniCO2
13. 04. 2012 14.12
+0