'Z reformacijo v prvi vrsti obeležujemo rojstni dan slovenskega knjižnega jezika'

Dan reformacije, ki ga praznujemo danes, je v Sloveniji državni praznik. Kot je dejal slavist Kozma Ahačič, nas danes čas slovenskega protestantizma opozarja, da je mogoče ključne premike na katerem koli področju našega življenja narediti tudi v najtežjih pogojih.

"V času reformacije se je slovenski jezik iz mladeniča prelevil v odraslo osebo. To je bil čas pubertete, a hkrati čas, ko se je njegova osebnost izoblikovala v najbistvenejših potezah," je dejal Ahačič, ki je namestnik predstojnika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in profesor na Univerzi v Novi Gorici.

Trubar, ki je pisal knjige, za katere ni mogel vedeti, ali bodo sploh našle pot do svojih bralcev, nas mora po njegovih besedah opogumljati, da težimo za cilji, ki presegajo meje naših vsakodnevnih želja in pričakovanj.

V času reformacije smo Slovenci dobili prvo knjigo v slovenskem jeziku. Na vprašanje, ali danes svoj jezik dovolj cenimo, Ahačič odgovarja: Slovenski jezik nas zagotovo še vedno vznemirja in navdihuje, res pa je, da smo v zadnjih letih relativnega miru in blagostanja nekoliko pozabili na pomen, ki ga je imela zavest o slovenščini v času osamosvajanja. Slovenščina je v objektivnem pogledu vsekakor na boljšem, kot je bila pred nekaj desetletji. Morda je celo v najboljšem položaju v njeni celotni zgodovini. Vprašanje pa je, kakšno vlogo igra v naših srcih, v naši zavesti. To je nujno zlo, ki ga prinese samoumevnost katere koli stvari v našem življenju.

Odnos do knjige

Naš odnos do knjige je po njegovih besedah merljiv in knjigotržci se z njim spopadajo vsak mesec. Nekaj slovenskih bralcev se počasi seli od tiskane knjige k elektronski, nekaj od slovenske knjige k angleški, ker je cenejša in v znanosti večkrat tudi edina dostopna, kar nekaj pa jih knjig sploh ne bere. Ahačič meni, da nam manjka kakovostne produkcije enostavnejših slovenskih knjig za manj zahtevne bralce, trenutno podpiramo predvsem visoko literaturo, ki ima v povprečju precej slabo branost.

Odnos Slovencev do Trubarja je po njegovem prepričanju zelo dober, premalo pa poznamo zgodovino slovenščine v celoti. Jezik je živa tvorba, ki se nenehno spreminja. Kot pravi Ahačič, slovenistična stroka precej dobro ve, kaj bi bilo treba narediti, da bi postala večna "skrb" za slovenski jezik bolj otipljiva, tako na ravni izobraževanja kot na ravni priročnikov. "Še več, slovenistična stroka natančno ve tudi, o čem se strinja in o čem ne," pravi in dodaja: "Ob ustrezni motiviranosti nosilcev naše politike bi lahko naredili precej več, kot naredimo zdaj. A kaj se da premakniti tudi samo z ljubeznijo do slovenščine."

Rojstni dan slovenskega knjižnega jezika

Predsednik DZ Milan Brglez je v poslanici ob dnevu reformacije med drugim zapisal, da s tem praznikom v prvi vrsti obeležujemo rojstni dan slovenskega knjižnega jezika, vključno s samostojno in neodvisno državo Slovenijo. Ta dan pomeni še veliko več, saj predstavlja prelomno zgodovinsko točko, ko je človek začel razmišljati drugače, meni.

"Slovenci smo lahko in moramo biti Primožu Trubarju, preganjanemu duhovniku in osrednji osebnosti slovenskega protestantizma, globoko hvaležni, da nas je prvič združil pod pojmom Slovenci, nas postavil na zemljevid evropskih narodov, hkrati pa nam, čeprav maloštevilnim in razdrobljenim, prav s skupnim slovenskim jezikom zagotovil preživetje," je poudaril Brglez.

Škof Evangeličanske cerkve Geza Filo pa je v poslanici ob dnevu reformacije med drugim zapisal, da je začetek reformacije pomenil zgodovinsko priložnost. Objava prvih slovenskih knjig, prevodi biblijskih besedil in prevod Svetega pisma so Slovence po njegovih besedah postavili na zemljevid evropskih narodov, postali pa so tudi kulturni narod.

Kaj je zahteval Luther?

Reformacija kot versko, kulturno in politično gibanje se je začelo 31. oktobra 1517, ko je nemški menih in profesor za biblijsko teologijo Martin Luther na vrata cerkve v Wittenbergu obesil 95 tez, v katerih je zahteval prenovo Cerkve. Povod za to je bilo prodajanje odpustkov in cerkvenih služb, s katerimi je Cerkev želela zaslužiti denar za gradnjo Bazilike sv. Petra v Rimu. Zaradi upora ga je papež izobčil iz Cerkve, nato je nastala nova, luteranska cerkev.

Luther je med drugim zahteval, naj bo Cerkev revna in preprosta, prav tako bogoslužje. Trdil je, da človek ne potrebuje papeža, da bi se približal Bogu. Bil je proti čaščenju svetnikov in relikvij, zavzemal se je za to, da bi verniki prebirali Sveto pismo v svojem materinem jeziku.

To je pomembno vplivalo na razvoj književnosti v ljudskih jezikih, med drugim na slovensko književnost. V tem času je namreč nastala prva knjiga v slovenskem jeziku - Katekizem, ki jo je napisal Primož Trubar, s tem je slovenščina postala knjižni jezik. V tem obdobju je nastal tudi prvi slovenski pravopis Zimske urice Adama Bohoriča in prevod Biblije Jurija Dalmatina.