Z razpustitvijo naj bi zbudili politike

Predsedstvo Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) se je po odločitvi slovenske vlade o krčenju sredstev za politične organizacije slovenske manjšine v Avstriji odločilo, da predlaga razpustitev te krovne manjšinske organizacije. Kot so danes v Ljubljani pojasnili predstavniki NSKS, bo o tem 29. marca odločal Zbor narodnih predstavnikov. 

NSKS po besedah njenega predsednika Karla Smolleja meni, da bi morale enak korak narediti tudi druge krovne organizacije slovenske manjšine v Avstriji, nato pa bi morali Slovenci na avstrijskem Koroškem demokratično izvoliti enotno zastopstvo. "Naša volilna baza je prepričana, da lahko samo skupna in enotna organizacija zastopa naše interese," je še dejal Smolle.

"Čeprav minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš meni, da politične organizacije na avstrijskem Koroškem niso pomembne, smo sami mnenja, da so izredno potrebne, vendar pa naj bi bila to enotna organizacija, ki bi jo vzpostavili na podlagi demokratičnih in splošnih volitev med Slovenci na Koroškem," je pojasnil.

NSKS želi z odločitvijo o samorazpustitvi "zbuditi" glavne politične akterje tako v Sloveniji kot v Avstriji. Po besedah Smolleja je imel NSKS pogum, da je "najprej sam sebe postavil pod vprašaj", da bo odprl vrata boljši in bolje organizirani prihodnosti.

"Koroški Slovenci potrebujemo reformo svojih struktur," je poudaril podpredsednik NSKS Marjan Pipp in menil, da sedanje organizacije nimajo prave podpore med ljudmi. Generalna politična sekretarka NSKS Angelika Mlinar pa je menila, da bi se v primeru vzpostavitve demokratično legitimne strukture tudi drugi angažirali za manjšino.

"To vodi v folklorizacijo, da bomo samo še peli, naslednji korak je asimilacija in dokončno izginotje slovenske narodne skupnosti," je odločitev vlade o krčenju sredstev za politične organizacije komentiral Rudi Vouk, ki je tudi sporočil, da po 29. marcu ne bo več podpredsednik NSKS, ne glede na odločitev Zbora narodnih predstavnikov. "Namesto političnega dela bodo politične organizacije tekmovale za subvencije in podporo," je še menil in dejal, da na tak način ne gre naprej.

"Slovenija je sprejela rezultate asimilacije od leta 1920 do danes," je dejal Smolle. Menil je še, da del slovenske vlade "v času, ko se pol Avstrije obrača na skrajno desnico", hoče povedati politikom slovenske manjšine, da niso potrebni. "S kom pa joče Slovenija internacionalizirati manjšinsko vprašanje? S kom hoče razpravljati, če ruši temelje na Koroškem," je vprašal.

"Sistem, kako se na uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu delijo sredstva koroškim Slovencem ni pregleden, je dokaz za samovoljnost, je totalitaren in nedemokratičen. Podpira prihuljenost, poslušnost, pohlevnost. Je koruptiven in gnil," pa je menil predsednik Zbora narodnih predstavnikov, najvišjega telesa odločanja pri NSKS Jože Wakounig. "Kako naj preživimo brez politične samozavesti," je še vprašal.

Minister Žekš odgovarja

Glede predloga NSKS, da bi na avstrijskem Koroškem demokratično izvolili enotno zastopstvo slovenske manjšine, pa Žekš meni, da bi bila bila ta rešitev "v redu, če bi do tega lahko prišli". Tu bi se po njegovih besedah potem morali pogovarjati, kako priti do ene organizacije, pri čemer imajo vse tri krovne organizacije različne poglede.

"Mislim, da tudi, če bi vse tri organizacije obstale kakršne so, morda z malo spremenjenim in bolj kooperativnim vodstvom, bi tudi to prineslo določene rezultate," je še dejal minister. "Lahko so tudi tri organizacije, od katerih pa bi pričakoval, da sodelujejo, se pogovarjajo z nami, skratka omogočijo neko bolj povezano delovanje," je menil.