Türk ne zaupa Ruplu

Nekateri izmed nepotrjenih kandidatov za veleposlanike so se odločili za izdelavo pravnega mnenja.

Predsednik republike Danilo Türk minuli teden namreč ni potrdil sedmih kandidatov za veleposlanike, med katerimi je tudi nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel, ki se je potegoval za veleposlaniško mesto na Dunaju. Poleg njega Türk ni potrdil še imenovanj predlaganih novih veleposlanikov v Washingtonu (Matjaž Šinkovec), Bratislavi (Aleš Balut), Berlinu (Borut Trekman), Kijevu (Andrej Benedejčič), Moskvi (Robert Kokalj) in Teheranu (Primož Šeligo). Kot ustrezne pa je ocenil pet kandidatov, ki jih je za veleposlanike tudi imenoval, in sicer za Köbenhavn, Prištino, Helsinke, Haag in Bruselj.

Odzval se je tudi predsednik

Türk je danes izjavil, da Rupla ne bi potrdil za veleposlanika, tudi če bi ustrezno spremenili zakon o zunanjih zadevah, kot razlog za to pa je navedel pomanjkanje zaupanja vanj. "Ljudje, ki naj bi zastopali državo, morajo uživati polno zaupanje te države, vključno s predsednikom države, ki jih imenuje," je dejal Türk. Med razlogi za neimenovanje Rupla za veleposlanika na Dunaju je omenil tudi mnenje pomembnega dela koroških Slovencev. "Gre tudi za moje izkušnje, ki jih imam iz časa teh kandidatur, kjer nisem dobival celovitih in dobrovernih informacij in zaradi tega moje zaupanje tu ne obstaja. In to je bil tudi zelo pomemben del mojega odločanja," je dejal.

Neuradno naj bi Türk in Pahor sicer dosegla dogovor. Ponovili naj bi postopek za izbiro kandidatov za veleposlaniška mesta, ta postopek naj bi potekal usklajeno, zadnjo besedo pa bo imel predsednik države.

Z odvetnikom nad predsednika

Pravno mnenje bodo izdelali v odvetniški pisarni Čeferin. Kdo je naročnik, pa niso želeli povedati. Po neuradnih informacijah naj bi bila naročnika Rupel in Trekman. Še vedno pa se ugiba o imenu tretje osebe.

Naročniki in odvetnik Peter Čeferin namreč menijo, da v nasprotju z mnenjem vlade predsednik republike ne more odkloniti imenovanja. Vsekakor pa je mogoče uporabiti pravno sredstvo zoper državo, saj neimenovani kandidati po mnenju Čeferina izpolnjujejo pogoje skladno z zakonom. Mnenje bo izdelano v naslednjih dneh. "Ker je opravljanje zunanjih zadev v pristojnosti vlade in ne v pristojnosti predsednika republike, soglašamo z mnenjem ustavnopravne teorije, da vsebinska presoja primernosti kandidata za veleposlanika ni v skladu z reprezentativno funkcijo predsednika republike. Po drugi strani pa bi odrekanje pravice do sodnega varstva zavrnjenim kandidatom pomenilo kršenje te istoimenske ustavne pravice," je dodal.

Spomnimo se pravnega mnenja Kaučič-Zagorc

Ministrstvo za zunanje zadeve je 1. oktobra, pod vodstvom tedanjega ministra Rupla, na svoji spletni strani objavilo pravno mnenje o vlogi in ustavnem položaju predsednika pri imenovanju veleposlanikov. V tekstu, pod katerega sta se podpisala strokovnjaka za ustavno pravo, Igor Kaučič in Saša Zagorc, je zapisano, da je naloga predsednika pri tem predvsem skrb za zakonitost postopka in spoštovanje načel pravne države.

Zanimiv pa je del teksta, ki nosi naslov Sodno varstvo zoper akte predsednika republike v postopku postavitve veleposlanikov.

"Kandidat za veleposlanika ne more doseči postavitve za veleposlanika s pomočjo sodne odločbe. Prav tako nimajo neizbrani kandidati za veleposlanika možnosti sodno izpodbijati stališč predsednika republike o zavrnitvi podpisa ukaza o postavitvi," je zapisano v tekstu. Več si preberite v pripetem dokumentu.

Kdo je umaknil pravno mnenje s spletne strani MZZ?

Na vprašanje, kdo je s spletne strani umaknil pravno mnenje o postavitvi veleposlanikov, ki sta ga sestavila Kaučič in Zagorc, smo dobili odgovor. To je storila novoimenovana ekipa na zunanjem ministrstvu. "V zadnjem času se pojavljajo v javnosti različne pravne interpretacije o vlogi predsednika republike v postopkih imenovanja vodij diplomatskih predstavništev," so nam odgovorili na zunanjem ministrstvu. Menijo namreč, da je treba čim prej zaključiti dolgotrajno polemiko o tem vprašanju.

"V interesu MZZ in nenazadnje tudi države je, da se nemudoma najde učinkovita rešitev, ki bo omogočila čim prejšnjo zapolnitev nezasedenih veleposlaniških mest na slovenskih diplomatskih predstavništvih. Menimo, da bi bilo v tej luči nadaljevanje polemike na osnovi različnih pravnih mnenj neproduktivno in ne bi vodilo k želenemu cilju. Na osnovi zgoraj napisanega smo se odločili, da pravno mnenje dr. Kaučiča in dr. Zagorca umaknemo s spletne strani MZZ," so za 24ur.com razložili na zunanjem ministrstvu.

Pravno mnenje Kaučič-Zagorc si lahko preberete le s pomočjo posnetka, ki ga je spletni brskalnik Google opravil 18. novembra. "Trenutna stran se je od takrat lahko spremenila," opozarja Google.

Za komentar smo povprašali tudi Zagorca, ki je skupaj s Kaučičem pripravil tekst. Do njegovega mnenja smo prišli, še preden je bilo znano, kdo je umaknil izdelano pravno mnenje. "Pravno mnenje je zdaj v lasti naročnika," je kratko komentiral Zagorc. "Svoje sem napisal. Zadnja točka pravnega mnenja (5. točko si lahko preberete v dokumentu spodaj, op. p.) pa jasno kaže, kakšno je moje mnenje in kakšno profesorja Kaučiča," je za 24ur.com povedal Zagorc.