Pahor: Janševe napovedi nerealne

Premier Borut Pahor je v pogovorih za časnika Delo in Večer izrazil trdno prepričanje, da bo Slovenija na podlagi arbitražnega sporazuma dobila teritorialni stik z mednarodnimi vodami. "Imamo zgodovinsko priložnost, da se odločimo za prihodnost in ne za preteklost," je poudaril in izpostavil svojo še večjo odgovornost v primeru potrditve sporazuma.

Poudaril je, da "rešitve, ki ne bi zagotavljala stika z odprtim morjem, ne bi hotel in ne bi mogel braniti pred slovensko javnostjo". Da Slovenija že ima ta stik, izhaja iz mnenja ustavnega sodišča. "Uti possidetis de facto Slovenija ima stik z odprtim morjem, vendar je potreben arbitražni sporazum, da glede tega rešimo spor s Hrvaško, ki tega ne priznava in je zato tudi zavrnila dogovor Drnovšek-Račan," je dejal.

Zavrnil je očitke opozicije, da pri sporazumu ni znal poenotiti slovenske politike. Kot je dejal, je stranke usklajeval, kolikor se je pač dalo. "Potem se mi je zdelo, da so nekatere zahteve prestižne narave, ne več stvarne, in da bomo, če bomo še izgubljali čas, izgubili 'okno priložnosti'. In sem se odločil, da je za Slovenijo bistveno, da reši problem južne meje, tudi če bo morda politično razdeljena". "Rešitev meje je bolj pomembna kot politična enotnost tudi zato, ker te enotnosti v 18 letih preprosto ni bilo, razen pri blokadi," je dejal.

'Hitro bo vidna stara slika'

Na obstoj možnosti, da zdaj zaradi politične neenotnosti grozi, da sporazum ne bo dobil podpore, čeprav mu je bila javnost po podpisu v Stockholmu naklonjena, je Pahor dejal, da so se ob podpisu ljudje "še dobro spomnili sporov in incidentov". "Zdaj imamo bolj sproščeno ozračje in odnose, vse se zdi samoumevno. Prepričan sem, da bodo, če sporazum ne bo dobil podpore, ljudje zelo hitro znova videli staro sliko," je dejal.

"Notranje- in zunanjepolitične stvari so popolnoma nepredvidljive. Ne znam si predstavljati, kaj bi pomenila odločitev, da Slovenija, ker vprašanje prejudicev ni rešeno, kot bi moralo biti, znova blokira Hrvaško. Menim, da bi to pripeljalo do osamitve Slovenije. Hrvaška pa bi dobila izjemen politični in moralni kapital," pravi premier. "S padcem sporazuma se vračamo v oktober, november 2008, ko je Janša sprejel odločitev, da blokira Hrvaško." Zanikal je, da s tovrstnimi izjavami straši ljudi, pač pa jih mora opozoriti na posledice.

Pojasnil je, zakaj sta državi pri pogajanjih potrebovali priči in zakaj so to ob švedskem predsedstvu EU bile ZDA. Potem ko je hotel doseči obnovo pogajanj o meji na podlagi drugega Rehnovega predloga, od katerih je pred tem Zagreb odstopil, sta "po 18 letih nesporazumov obe strani, tudi hrvaška, dvomili o verodostojnosti nasprotne strani". "Zato smo se odločili, da pokličemo priče. Torej tretjega, ne zato, da bi nam svetoval v reševanju spora, ampak da je priča dvostranskemu pogajanju, da bi torej dogovori držali". Sprva so pomislili na Vatikan, ker pa "na eni strani velikega navdušenja za to ni bilo", so predlagali ZDA, kar je Hrvaška sprejela. Nato sta se s hrvaško premierko Jadranko Kosor prvič sestala v Trakošćanu.

Pahor je kot "enega od junakov" t.i. tihe diplomacije v pogajanjih s Hrvaško označil veleposlanika Slovenije v Bruslju Igorja Senčarja, ni pa želel povedati, kdo je ugleden mednarodni pravnik, ki je tudi sodeloval v pogajanjih, to pa zato, "ker računamo na njegovo privolitev, da bo član arbitražnega sodišča".

'Ljudje naj odločajo po svoji vesti!'

Na vprašanje, zakaj ne veže na izid referenduma zaupnice, je premier odgovoril, da "bi se ljudje potem odločali o vladi". Zaveda se sicer, da bodo zaradi širših razmer v družbi deloma tako ravnali že zdaj, meni pa, da ne sme prispevati k temu, da bi referendum še dodatno okrepil kot izrekanje o vladi. "Ljudje naj odločajo po svoji vesti," je dejal.

Pri tem je še poudaril, da bo v primeru potrditve sporazuma to zanj "zagotovo še veliko večja odgovornost, kot če ga bodo zavrnili". "Arbitražno sodišče bo povleklo mejo, in ko bo razsodba znana, bom s to odločitvijo moral živeti sam in moji potomci. To ni kar tako. To kaže, kako zelo sem prepričan, da je sporazum najboljše, kar lahko dosežemo".

Janša: Ne bo spodletelo vladi, ampak Sloveniji

Da bi vsaka kredibilna vlada na izid referenduma o arbitražnem sporazumu vezala svojo zaupnico, pa meni predsednik SDS Janez Janša. "To bo odločitev o našem morju, naših gospodarskih koristih, o naši suverenosti, o dediščini naših prednikov in doti za prihodnje rodove“, je izpostavil v pogovoru za Večer.

Znova je opozoril na trditev Hrvaške, da je slovenska vlada skupaj s hrvaško obvestila predsedstvo EU in ZDA, da sporazum Sloveniji nikakor ne zagotavlja teritorialnega izhoda v mednarodne vode. S tem je po njegovih besedah nastala nova okoliščina, ki je postala očitna z zanikanjem skupnega obveščanja. "Hrvaška je torej v zakonu lagala in ko bi tak zakon priložila ob izmenjavi ratifikacijskih listin, bi ga Slovenija morala zavrniti. Dvomim pa, da bo pri slovenski vladi toliko modrosti."

Na vprašanje, zakaj je prepričan, da Slovenija z arbitražnim sporazumom ne bo dobila teritorialnega stika z odprtim morjem, Janša odgovarja, da je napisan tako, da arbitri mejo na kopnem in na morju določijo samo po mednarodnem pravu. "Arbitri – samo pet jih bo – zagotovo ne bodo hodili po 600 kilometrov dolgi meji, marveč bodo gledali zemljevide s katastri, katastrska meja pa ni v prid Sloveniji."

Padec sporazuma na referendumu po njegovih besedah odpre možnost, da se doseže dogovor, po katerem bo imela Slovenija priznano zgodovinsko pravico do teritorialnega izhoda v mednarodne vode in Hrvaška neoviran vstop v EU. Ob tem poudarja, da možnosti, da bi bila pristopna pogodba Hrvaške v EU v državnem zboru ratificirana, če bo arbitražni sporazum na referendumu potrjen, ni. "Poslance naše stranke veže tudi naš predvolilni program, v katerem piše, da mora biti vprašanje meje s Hrvaško rešeno pred vstopom Hrvaške v EU," dodaja.

Rezultat bo tesen

Rezultata referenduma o arbitražnem sporazumu ni mogoče napovedati. Zagotovo pa bo tesen, kar pomeni, da bo odločal vsak glas, je dejal Janša. V primeru zavrnitve sporazuma bo SDS v mesecu dni predstavila tri alternative arbitražnemu sporazumu, je še napovedal. Janša je napovedal, da bodo v SDS v dneh pred referendumom vložili vse možne napore v to, da ljudem konkretno in z argumenti pojasnijo, kaj jim ta sporazum prinaša in katere so boljše alternative.

Prvak SDS ocenjuje, da je alternativ predlaganemu arbitražnemu sporazumu veliko, obstajajo pa najmanj tri "zelo jasno določljive variante", ki so vse boljše za Slovenijo, pa tudi za Hrvaško. Kot je dejal v izjavi za medije, je v interesu Hrvaške, da ne pride do zamud pri njenem vključevanju v EU in nenazadnje je v njenem interesu, da je ta meja pravična.

Trije predlogi

Prva možnost je predlog meddržavne pogodbe po vzoru sporazuma Drnovšek-Račan, kjer bi se meja natančno določila in kjer bi Slovenija in Hrvaška mejno vprašanje rešili s podpisom brez kogarkoli drugega - vendar tako, da Slovenija ne bo oškodovana. Druga možnost je ponudba Hrvaški, da prepustimo odločanje o odprtih vprašanjih tretji osebi. "Arbitraži, mediaciji, katerikoli sodni inštanci" - a pod pogojem, da ne presoja po mednarodnem pravu, ampak izven njega, po načelu zunanje pravičnosti, je pojasnil Janša.

Kot tretjo možnost je prvak SDS navedel predlog sporazuma, v katerem bi se meja deloma prepustila v presojo mednarodnim arbitrom, vendar na način, da ključne pravice, ki jih Slovenci imamo, ne bi bile pod vprašajem. "To na kratko pomeni, da bi v sporazumu pisalo, da Slovenija ima teritorialni izhod v mednarodne vode in da ta arbiter samo nekoliko natančneje določi koordinate," je pojasnil. Pisalo bi tudi, da se ob reki Muri upošteva stoletna in naravna meja, ne pa kataster.