Slovenija

Z novimi trošarinami nad socialno najšibkejše – kaj pa zdravje?

Ljubljana, 25. 05. 2018 11.27 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 10 min

Avtor

Ma.K.

Slovenija po zgledu nekaterih evropskih držav že več let razmišlja o uvedbi dodatnih trošarin na nezdravo hrano in pijačo. Vladni strokovnjaki ob tem v ospredje ves čas postavljajo skrb za zdravje, a vse več analitikov je prepričanih, da gre samo za poskus, kako obogatiti državno blagajno in že tako revne pahniti v še večjo bedo. Strokovnjaki so namreč medtem dokazali, da se da zdravje izboljšati tudi z drugačnimi pristopi.

V slovenskem javnem prostoru vse pogosteje poslušamo zgodbe o družinah, ki komajda (ali pa sploh ne) shajajo iz meseca v mesec. Četudi je v številnih primerih zaposlen vsaj eden od staršev, jim potem, ko plačajo najemnino, kredit za stanovanje in/ali avto, redne mesečne stroške, kot so elektrika, voda in ogrevanje ter vse dajatve, ki jih zahteva država, za osnovno preživetje ostane le še drobiž. Mnogi svojim otrokom ne morejo dnevno zagotoviti vsaj treh obrokov, kaj šele, da bi bili ti topli in pripravljeni iz kakovostnih živil – teh si namreč tako ali tako ne morejo privoščiti.

Velika težava so predvsem stroški bivanja. Mnogi so v obdobju, ko so (še) imeli relativno solidne plače, vzeli stanovanjski kredit, ki pa ga ob današnjih mesečnih prejemkih ne morejo več odplačevati. Tudi tistim, ki razmišljajo o nekaj deset kvadratih lastne zemlje, se sanje hitro razblinijo, saj cene stanovanjskih nepremičnin glede na statistične podatke od leta 2016 ponovno naraščajo in so se v v zadnjih treh mesecih lanskega leta zvišale za 3,7 odstotka, na letni ravni pa za 10 odstotkov. Skladno s tem naraščajo tudi cene najemnin. Za stanovanje v Ljubljani je tako potrebno v povprečju odšteti devet evrov za kvadratni meter. To je slabih 10 odstotkov več, kot v letu 2016. Na območju celotne države je srednja najemnina za stanovanje leta 2017 sicer znašala 250 evrov na mesec, kar je družino, ki živi z eno minimalno plačo, ogromno.

Take družine in posamezniki praktično životarijo iz meseca v mesec, pa še to običajno le na račun tistih nekaj dodatnih deset evrov, zasluženih z delom na sivem ali črnem trgu, ki jim zagotavlja, da lahko vsak dan dajo kaj v usta. Glede na statistične podatke v Sloveniji pod pragom revščine živi kar 280 tisoč ljudi. Še bolj pretrese podatek, da je med njimi kar 83 tisoč upokojencev (skoraj 17 odstotkov celotne upokojenske populacije), ki so vse življenje garali za dostojne pokojnine, o katerih pa sedaj ni ne duha ne sluha, ter kar 46 tisoč otrok, kar je 11,9 odstotka vseh otrok v državi. Skoraj 30 odstotkov slovenskih gospodinjstev se s svojimi dohodki težko prebije skozi mesec.

A kdo je kriv za tako stanje?

Kot običajno, je praktično nemogoče s prstom pokazati na krivca za težko socialno stanje v državi. Kot pravijo finančni strokovnjaki, so si številni za revščino, v kateri so se znašli, krivi sami, saj so v preteklosti, ko so še imeli dovolj finančnih sredstev, sprejemali ne preveč preudarne odločitve, se zadolževali, preveč zakreditirali in po gospodarski krizi ostali ujeti v primežu revščine. Zajeten delež krivde nosi tudi država, ki, namesto, da bi sprejemala ukrepe, s katerimi bi ljudem pomagala do boljšega življenja, uvaja vse strožjo regulacijo ter vse bolj obdavčuje svoje prebivalstvo. Njihovo glavno vodilo je tako iskanje načinov, kako napolniti državno blagajno – da bodo lahko nato pomagali državljanom, pravijo.

O vse višjih davkih in trošarinah poslušamo praktično na dnevni ravni, težava pa je v tem, da vse bolj posegajo v življenje posameznika. Slovenski državni uradniki denimo že nekaj let razmišljajo o uvedbi dodatnih trošarin na nekatere prehrambene izdelke, ki so po njihovem mnenju škodljivi za zdravje. Sem sodijo predvsem hitra prehrana, sladke pijače, sladkarije, živila z visokim deležem nasičenih maščob ter celo ustekleničena voda. S tem naj bi Slovenija sledila evropskim državam, ki so se že odločile za ta korak in naj bi pri tem dosegale pozitivne rezulate.

Razlog za tovrstne ukrepe naj bi bile tudi čedalje pogostejše zdravstvene težave, povezane s prekomerno telesno težo, ki je (poleg pomanjkanja gibanja) glavna posledica prehranjevanja z zgoraj omenjenimi izdelki. A analitiki opozarjajo, da posledice podražitev teh izdelkov najbolj prizadenejo prav najbolj revne sloje prebivalstva, ki imajo s tem še bolj omejen dostop do tistega malo, kar jim je še prinašalo kanček zadovoljstva v življenju.

Kako je v državah, ki so že dodatno obdavčile nezdravo hrano in pijačo?

Med državami, ki so prve sprejele višje trošarine na nezdravo hrano in pijačo, velja omeniti Dansko, ki je dodatno obdavčila čokolado, brezalkoholne pijače, sladkor, oreščke, tobak in nasičene maščobe in s tem na letni ravni proračun obogatila za 400 milijonov evrov. A na račun tega je padla prodaja domačih izdelkov, ljudje so kupovali alternativne slabše kakovosti, davčni izplen je bil nižji, zato je bila primorana davek na maščobe po letu in pol ukiniti. Na Finskem so iz zdravstvenih razlogov uvedli davek na brezalkoholne pijače, sladoled in sladkarije. To jim v državno blagajno prinaša dodatnih 125 milijonov evrov na leto, potrošnja sladkarij pa se na račun tega davka ni zmanjšala. Po svoje so se znašli tudi proizvajalci sladkarij, ki so svoje proizvode prilagodili tako, da se štejejo med biskvite in so torej izvzeti iz dodatne obdavčitve.

Ob tem je potrebno poudariti tudi, da obe omenjeni državi dodatnega denarja nista namenili v zdravstvene namene, za razliko od Madžarske, ki je leta 2011 prav tako sprejela davek na nezdravo hrano in sladke pijače. Naši vzhodni sosedje dodatne forinte, ki se na ta račun stečejo v državno blagajno, namenijo za izboljšanje javnega zdravja prebivalcev. Za povsem drugačno stategijo sta se odločili Slovaška in Grčija, ki sta namesto dodatne obdavčitve nezdrave hrane in pijače, uvedli olajšave na zdrave izdelke. Slovaška je denimo začele subvencionirati sadje in zelenjavo, Grčija pa je znižala davek na ti dve vrsti živil.

A ne glede na vse sprejeti ukrepi glede na rezultate nedavnih raziskav niso v celoti dosegli želenega učinka. Ljudje z nižjimi prihodki so poiskali nadomestne cenejše izdelke slabše kvalitete in tako še poslabšali svoj način prehranjevanja. Zaradi dviga cen se je povečala inflacija, obenem pa je občutno padla prodaja, vse to pa je pomenilo, da država ni zbrala toliko davkov kot je načrtovala, temveč občutno manj.

Je dodatna obdavčitev res edina rešitev?

Tudi v Sloveniji že več let poteka razprava o dodatni obdavčitvi nezdrave hrane in sladkih pijač, saj naj bi bil to eden od ukrepov za izboljšanje prehranskih navad. Kar polovica našega prebivalstva naj bi bila namreč čezmerno hranjena, petnajst odstotkov pa naj bi bilo debelih. Še posebno so k debelosti nagnjeni moški, ljudje iz nižjih družbenih slojev, prebivalci vaškega okolja in vzhodnega dela Slovenije.

Vesele jedce bi država verjetno pustila pri miru, če ne bi najedali tudi zdravstvenih proračunov. V Evropski uniji so že pred časom izračunali, da znašajo stroški, povezani z debelostjo, osem odstotkov zdravstvenih proračunov. Prekomerna telesna teža je namreč vzrok za 80 odstotkov primerov diabetesa tipa 2, ki je tudi pri nas v porastu, za kar 35 odstotkov bolezni srca in ožilja in 55 odstotkov hipertenzijskih obolenj (visok krvni tlak). K temu lahko dodamo še številne druge bolezni, h katerim pripomore tudi debelost.

Po mnenju številnih analitikov in strokovnjakov je dodatna obdavčitev nezdravih pijač nujna tudi zato, ker vse bolj postaja težava mladih. Čezmerna telesna teža in debelost pri otrocih v Evropi sta se v zadnjih dvajsetih letih namreč drastično povečali; v Evropi je predebelih že več kot pet milijonov šolajočih otrok, število pa vsako leto naraste za 300 tisoč otrok.

Debelost je mogoče zajeziti tudi drugače

Dodatni davek je torej prav gotovo ena izmed možnosti, ni pa nujno tudi najbolj učinkovita. In pravi dokaz za to je ravno Slovenija. Med letoma 2000 in 2010 smo beležili velik porast prehranjenost otrok. V tem obdobju je število debelih v primerjavi z letom 1989 poraslo za kar 300 odstotkov. Nato pa se je trend obrnil. Rezultati nedavne raziskave znanstvenikov londonskega Imperial Collegea in Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), pri kateri so sodelovali tudi strokovnjaki s Fakultete za šport Univerze v Ljubljani, kaže, da bo leta 2022 v svetu sicer več preobilnih kot podhranjenih mladostnikov, a Slovenija je med redkimi državami, ki jim je uspelo ustaviti skokovito povečevanje debelosti.

Primerjava čezmerne prehranjenosti v 200 državah je razkrila, da so slovenski fantje na 91. mestu po pojavnosti debelosti, saj je bila ta ugotovljena pri 10,6 odstotka populacije, in na 64. mestu po deležu čezmerno prehranjenih, ki so jo zaznali pri 30,9 odstotka populacije. Slovenska dekleta so pristala na 94. mestu po pojavnosti debelosti, saj je bila ta ugotovljena pri 7,4 odstotka populacije, in na 102. mestu po deležu čezmerno prehranjenih, ki so jo zaznali pri 23,2 odstotka populacije.

Za to je po besedah strokovnjakov zaslužna predvsem vpeljava zdravega življenjskega sloga v osnovne šole. »Dobili smo dve uri dodatnega gibanja v šoli, kar pomeni zelo veliko, saj so se začele popravljati tudi telesne sposobnosti otrok. Ta trend je še hitrejši kot padanje deleža debelosti. Se pravi, da imamo pri nas tudi debele otroke, ki so telesno zelo dobro pripravljeni,“ je ob objavi rezultatov povedal eden od soavtorjev študije Gregor Starc, ki je tudi član delovne skupine Svetovne zdravstvene organizacije za boj proti debelosti otrok. "V Sloveniji že več kot 30 let na nacionalni ravni spremljamo telesni in gibalni razvoj otrok in mladine prek podatkov SLOfit oz. športno-vzgojnega kartona ter vsakih deset let izvajamo tudi longitudinalno študijo Analiza razvojnih trendov otrok v Sloveniji," je dodal in opozoril, da je ključnega pomena pravočasno zaznavanje problema in hitro ukrepanje.

Davku se je vedno mogoče izogniti

Kot je pred leti povedal nekdanji minister za zdravje dr. Dušan Keber, se je potrebno zavedati, da primarni cilj države ni skrb za zdravje svojih državljanov temveč potreba po dodatnih finančnih sredstvih v državni blagajni. Gre samo za bolj selektiven način pridobivanja denarja, kar pa nikakor ne pomeni, da ni argumentov za škodljivost nekega živila ali pijače. Dejstvo je, da sladke pijače, prigrizki in hitra prehrana škodijo našemu zdravju, a kot pravijo strokovnjaki, bi bilo potrebno namesto dodatnega obdavčenja več vlagati v preventivo in osveščanje ljudi o negativnih vplivih prehranjevanja z nezdravimi izdelki na telo.

Regulacijo je namreč vedno mogoče zaobiti in jo prilagoditi sebi v prid. To dokazujejo proizvajalci slaščic v državah, kjer je do dodatnega obdavčenja že prišlo: svoje izdelke so namreč prilagodili tako, da ne sodijo več v kategorijo, za katero je predvidena višja trošarina. Kar pa seveda ne pomeni nujno, da so te slaščice s tem postale bolj zdrave. Poleg tega lahko z uvedbo trošarin na sladke pijače, močno poslabšamo pivske navade. Že sedaj so denimo sokovi precej dražji kot pivo, vino ali nekatere druge alkoholne pijače. Zato bodo zlasti tisti, ki morajo gledati na vsak potrošen evro, ob dodatni obdavčitvi sladkih pijač na trgovskih policah še prej izbrali liter vina ali paket piva, kot pa steklenico pijače z mehurčki ali liter sadnega soka.

Če pogledamo s tega vidika uvedba dodatnih trošarin po zdravi kmečki pameti torej stoji na zelo trhlih temeljih. Na koncu bo namreč glede na raziskave izgubila tako država, saj ne bo uspela pobrati toliko davkov, kot si je zadala, obenem pa bodo na slabšem tudi ljudje, ki bodo izbirali cenejše, prav tako nezdrave proizvode ter s tem svojemu zdravju delali več škode kot koristi. In nenazadnje: ljudje smo svobodna bitja in te svobode si ne pustimo kar tako vzeti, zato se bo zagotovo našel način, kako zaobiti morebitno novo regulacijo, nove davke. Morda niti ne toliko zaradi denarja, temveč zaradi protesta – sami namreč želimo odločati o tem, kaj bomo jedli, pili in počeli.