Z novimi ministrstvi tudi nove zaposlitve? 'To so praviloma visoke plače'

Če vprašate opozicijo, ne potrebujemo ministrstev za solidarno prihodnost, visoko šolstvo, znanost in inovacije ter za podnebje in energijo. Po njihovem mnenju gre le za nepotrebno bohotenje državne uprave. Na drugi strani pa v Gibanju Svoboda trdijo, da jim bodo tudi ta tri ministrstva omogočila, da izpolnijo predvolilne obljube, ki so jih dali.

Vlada bo tako po novem namesto 17 ministrstev imela kar 20 ministrstev, kar bo povečalo tudi število državnih sekretarjev, ki so politične funkcije in vladajoče stranke nanje običajno imenujejo svoje člane. Ob tem pa se lahko zgodi, da bomo zaradi sprejetja tega zakona šli celo na referendum.

Predsednik vlade Robert Golob pričakuje, da se bodo posamezna ministrstva preoblikovala čez poletje, septembra pa bodo že postala operativna. Vendar ali res potrebujemo toliko ministrstev? V oddaji 24UR ZVEČER sta spregovorila vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic in poslanka Nove Slovenije Vida Čadonič Špelič.

'Trenutno ni čas za reorganizacijo, temveč je čas za akcijo'

"Slovenija nikakor ne potrebuje 20 ministrstev," je jasna poslanka NSi. To pa ne le zato, ker je Slovenija majhna država, temveč večje število ministrstev ne pomeni tudi učinkovitejše javne uprave: "Bolj pomembno je, kdo in kako jo vodi." V NSi zato niso podprli zakona o vladi, saj menijo, da trenutno ni čas za reorganizacijo, temveč je čas za akcijo.

Sajovic pa njihovo odločitev o večjem številu ministrstev ponazarja z besedami: "Ko nam obrtnik doma nekaj postori, ga ocenjujemo po tem, ali je s seboj prinesel manj orodja, ali če je svoje delo opravil v roku, kvalitetno in za primerno ceno?" Poudaril je, da so jim Slovenci mandat podelili na volitvah ter da bodo svoje obljube tudi izpolnili. "Za to pa potrebujemo ustrezna orodja."

Čadonič Špelčeva ob tem vseeno meni, da je pomembno pogledati tudi "za kakšno ceno nam obrtnik nekaj naredi". Opozarja namreč, da bodo nova ministrstva davkoplačevalce stala dodaten denar. Poleg ministrov so namreč tu še državni in generalni sekretarji, pa tudi kabinet. Čez palec je ocenila med 10 in 15 novih zaposlitev. "To so praviloma visoke plače," dodaja.

Sajovic pa ji odgovarja s kritiko prejšnje vlade: "Opozicija, ki zdaj temu nasprotuje, je v prejšnjem mandatu zaposlila nekaj 1000 javnih uslužbencev." Dodaja, da je predsednik vlade sicer jasno obljubil, da bo Slovenija imela "vitka ministrstva". "Kjer je ljudi preveč in nimajo dela, jih bomo prerazporedili in dali na nova ministrstva. Na ta način se število zaposlenih bistveno ne bo povečevalo," pojasnjuje. Ob tem poudarja, da bo bolj kot številka pomembno to, ali zaposleni na ministrstvih delajo in kaj delajo.

Stroka ali politika? Sajovic: Obljube bomo držali

"Treba je predvsem začeti z delom," pa je jasna NSi-jeva poslanka. Strinja se sicer, da je v državni upravi zaposlenih premalo dobrih vodij s kompetencami, ki vedo, kako se usmerja ljudi. Vendar pa meni, da bi lahko to dosegli z novimi direktorati, ki bi jih vodili strokovnjaki. "Direktorji direktoratov so strokovnjaki, ki pridejo v državno upravo skozi javne razpise, morajo torej izpolnjevati stroge pogoje in gredo skozi strogo komisijo," dodaja.

Eden od očitkov je tudi, da vlada nova ministrstva ustanavlja, da bi poskrbela za predsednike strank, ki so izpadli iz parlamenta. Vendar pa Sajovic očitke odločno zavrača. "Obljubili smo stanovanja in reševanje problematike starejših. Vse vlade po Evropi že imajo tudi ministrstva za podnebne spremembe. Tudi mi si zaslužimo drugačen pristop, saj bo od podnebnih sprememb odvisna tudi naša samooskrba s hrano. Ali si kdo od nas ne želi, da damo večjo težo tudi slovenski znanosti?" pravi vodja poslanske skupine Svoboda.

A Čadonič Špelič mu odgovarja, da gre tu predvsem za strokovne teme, za katere pa da rabimo strokovnjake: "Ministri in državni sekretarji so politiki, mi pa rabimo stroko." Izpostavila je tudi učinkovito delo njihovih ministrov in ekip. "Nekaj od teh je bilo zaposleno skozi javni razpis in najbolj žalostno je, da se ljudje, ki so šli skozi predpisani proces, zdaj bojijo, kaj bo z njimi. Javna uprava v tem trenutku ždi in čaka, kaj se bo zgodilo z njo," dodaja.

A Sajovic na njene besede odgovarja, da se je prejšnja vladajoča koalicija od referenduma do prevzema oblasti nove vlade ukvarjala le s kadrovanjem, iskanjem delovnih mest in zaposlitev za svoje kadre ter z načrtnim pisanjem zakonov. "Ter seveda tudi s pisanjem referendumskih pobud za to, da nas zavira," dodaja.

Da sicer priznavajo volilni rezultat ter da so novi vladi le predlagali, kaj naj naredi, ne bodo je pa ovirali, še pravi Čadonič Špeličeva. "Najbolje zdaj je, da začne nova vlada delati. Problemov je veliko," še zaključi.