Z novim šolskim letom se bosta podražila malica in kosilo

Nihče ne bo ostal lačnih ust – tako obljubljajo ravnatelji. A pristojno ministrstvo že napoveduje: cena malice, ki zdaj znaša 90 centov na dan, se bo v novem šolskem letu podražila. Medtem se cene zajtrka, kosila in popoldanske malice po državi razlikujejo – to namreč določa vsaka šola zase. So pa bile nekatere šole že letos primorane zaradi podražitev živil in energentov poseči v ceno kosil.

Cena malice v osnovnih šolah v letošnjem šolskem letu znaša 0,90 evrov dnevno. Načrtujemo, da se bo cena v šolskem letu 2022/23 zaradi podražitev energentov in živil nekoliko povečala.

Gregor Pečan, ravnatelj OŠ Janka Modra Dol pri Ljubljani, pojasnjuje: "Na moji šoli smo prehrano pred mesecem podražili za 10 odstotkov, s tem smo še vedno v zlati sredini z drugimi šolami."

Na OŠ Idrija se cena kosila giba med dvema evroma in 10 centov ter dvema evroma in 60 centov. In četudi so v tem šolskem letu uspeli obdržati enako ceno, bo zaradi vrtoglavih stroškov kmalu drugače."Kar se samih kosil tiče, bomo prisiljeni, da bomo s septembrom postavili nove cene, poskusili bomo čim manj, da bomo čim manj obremenili starše, ampak brez pa ne bo šlo," je jasna Ivica Vončina, ravnateljica OŠ Idrija.

Enako napovedujejo tudi v Mariboru – a za koliko bo cena višja, še ne vedo. Še več: nove podražitve – kot pravijo – bodo s seboj pripeljale nove težave.  

Martina Rajšp, ravnateljica OŠ Tabor I Maribor, pravi: "Pričakujemo, da bo odstotek otrok, ki bodo prihajali iz socialno šibkih družin, v septembru mnogo višji kot ta trenutek." "Šola že dolgo ni brezplačna, čeprav se govori, da je, in to je seveda za nekatere starše kar problem," je še jasen Pečan.

A so vlado že nekaj let opozarjali na visoke stroške in prenizka sredstva, ki jih šole dobijo za pokrivanje materialnih stroškov – tako Pečan. Do zdaj, kot še dodaja, ni bilo posluha. Zato v novem šolskem letu pričakujejo rešitve glede cen prehrane. "Zelo bi bili zadovoljni, če bi recimo prišlo na sistemski ravni do skupno organiziranih razpisov za dobavo prehrane, ker bi s tem zavodom prihranili ogromna sredstva," dodaja Pečan. "Bi si pa želeli, da bi nam država pomagala, morda s kakšno regulacijo cen, vsaj  pri javnih naročilih," si želi Rajšpova.

In – kot še dodajajo v Idriji – da bi država poskrbela za kuharje, pomočnike v kuhinji in vse, ki pomagajo pri pripravi kosil. "Želimo si, da jih plačala. Da ne bi bilo to na ramenih šol," dodaja Vončinova. 

Težav pa še ni konec, bolj kot hrana jih skrbijo cene energentov. Kaj bodo storili v primeru previsokih stroškov ogrevanja, še ne vedo.