Z novim letom bo Slovenija polnopravna članica Evropske vesoljske agencije

"Slovenija ima majhen, a dinamičen in izjemno hitro rastoč vesoljski sektor, ki je iskan partner v različnih programih v okviru ESE. Z dosego polnopravnega članstva se mu bodo se širše odprla vrata priložnosti, pri čemer se bodo razvijale tehnologije in industrije, ki niso pomembne samo za vesolje, temveč tudi za življenje na zemlji," je dejal pred sprejemom zakonov Matevž Frangež, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport.

Za polnopravno članstvo je sicer Slovenija zaprosila že novembra lani na Vrhu o vesolju v španski Sevilji. S tem se je začel intenziven postopek poganj, ki je vključeval pregled pripravljenosti Slovenije na polnopravno članstvo, pregled pripravljenosti slovenske vesoljske industrije, sprejem Slovenske vesoljske strategije ter akcijskega načrta, so sporočili z vlade.

18. junija letos sta premier Robert Golob in generalni direktor ESE Josef Aschbacher podpisala Sporazum med Vlado RS in Evropsko vesoljsko agencijo o pristopu h konvenciji o ustanovitvi Evropske vesoljske agencije.

Slovenija bo polnopravna članica postala z dnem, ko bodo listine o njenem pristopu deponirane pri vladi Francoske republike kot depozitarju, predvidoma s 1. januarjem 2025.

Polnopravno članstvo v ESI Sloveniji prinaša enakopravno sodelovanje z drugimi članicami ESE pri sprejemanju ključnih odločitev, povečuje prepoznavnost Slovenije v svetu, kot čedalje pomembnejšega akterja v mednarodnem vesoljskem sektorju, daje možnost sodelovanja v programih, v katerih slovenski vesoljski sektor do sedaj še ni mogel sodelovati ter dodatno odpira vrata za sodelovanje s podjetji držav članic ESE in drugih držav, tudi za komercialne projekte.

A članstvo prinaša tudi dodatne finančne obveznosti.Članarina se bo iz dosedanjih 500.000 evrov povečala na približno 2,8 milijona evrov, v skladu z določbami iz konvencije in povezanega sporazuma pa je v letu 2025 predvideno tudi plačilo enkratnega zneska v vrednosti 1,7 milijona evrov. 

Vplačila v ESO se sicer v več kot 90 odstotkov povrnejo podjetjem in  raziskovalnim institucijam držav članic v obliki projektov (koncept tako imenovanega geografskega povračila), navajajo na vladi. V zadnjem kvartalu 2023 je bil zadevni koeficient za Slovenijo ena, kar pomeni, da so se Sloveniji v ESO vplačana sredstva povrnila praktično v celoti.