Slovenija

Z modrostjo za izbrisane?

Ljubljana, 09. 01. 2006 14.09 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Predsednik Drnovšek meni, da so politiki "dovolj modri", da bodo našli rešitev za izbrisane, o Darfurju pa si ne dela utvar.

Ustavni zakon o izbrisanih je sprejemljiva osnova za dogovor, meni Drnovšek
Ustavni zakon o izbrisanih je sprejemljiva osnova za dogovor, meni Drnovšek FOTO: Dare Čekeliš

Predsednik države Janez Drnovšek je politike pozval, naj čim prej najdejo rešite za vprašanje izbrisanih, predstavil pa je tudi svojo pobudo za rešitev krize izbrisanih.

Bodo politiki našli dovolj modrosti?

Spomnimo:

Vlada je 14. decembra prekinila obravnavo predloga dopolnitve ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, s katerim želi urediti položaj izbrisanih. Za njegovo sprejetje namreč potrebuje dvotretjinsko večino poslancev, zato ga mora uskladiti z opozicijskimi strankami. Ustavni zakon so poleg SDS podprli tudi v SNS, nasprotujeta pa mu LDS in SD.

Drnovšek ocenjuje, da vladni predlog ustavnega zakona o izbrisanih predstavlja sprejemljivo osnovo za nadaljnje dogovarjanje med strankami. Kot je zapisal v pismih predsednikom vlade, Državnega zbora in parlamentarnih strank, je čas za dogovor, ki ga Slovenija kot pravna država potrebuje.

Po Drnovškovem prepričanju gre pri zadevi izbrisanih za vprašanje nacionalnega interesa, zato bi bilo prav, da stranke pozabijo siceršnja nasprotja. "Sedite skupaj in poizkušajte najti rešitev. Prepričan sem, da zmorete dovolj modrosti in politične moči za dogovor," je zapisal Drnovšek in dodal, da bo Slovenija s tem postala bolj zrela in verodostojna država. "V kratkem bo minilo sedem let, odkar je ustavno sodišče odločilo, da je potrebno odpraviti krivico, ki se je zgodila tako imenovanim izbrisanim prebivalcem Slovenije v februarju 1992," je še spomnil predsednik.

Darfur: Drnovšek si ne dela iluzij

"Mislim, da je vredno poskusiti. Slabše, kot je, ne more biti," je o svoji pobudi za reševanje življenj v Sudanu dejal predsednik Drnovšek
"Mislim, da je vredno poskusiti. Slabše, kot je, ne more biti," je o svoji pobudi za reševanje življenj v Sudanu dejal predsednik Drnovšek FOTO: Reuters

"Ne delam si iluzij, da bi se to sedaj rešilo kar samo od sebe," je predsednik države dejal glede svoje pobude v zvezi s krizo v zahodni sudanski pokrajini Darfur. Mednarodno skupnost poskuša prepričati, naj pomaga ustaviti humanitarno katastrofo v tej pokrajini, ki jo svet že predolgo molče opazuje.

Predsednik Janez Drnovšek je začel veliko humanitarno akcijo za pomoč Darfurju. Tako je pisal generalnemu sekretarju združenih narodov Kofiju Ananu in več kot tridesetim znanimi osebnostim na svetu. Billa Clintona, Mihaila Gorbačova, Nelsona Mandelo, Billa Gatesa, Luciana Pavarottija, Toma Cruisa, Madonno in številne druge zvezdnike je pozval, naj pomagajo pri reševanju humanitarne krize v sudanski pokrajini Darfur in se pridružijo slovenski akciji za postavitev begunskega taborišča v tej pokrajini.

V Sudanu se prepletajo interesi različnih sil in tudi zato se članice Varnostnega sveta ZN niso uspele dogovoriti o odločnejših ukrepih za ustavitev genocida v Darfurju. Situacija pa je zapletena tudi z etničnega in verskega vidika, poudarja Drnovšek. "Zato tudi poskušam zastaviti to akcijo širše in prebuditi širšo mednarodno javnost za širši pritisk na politiko, da bi ta izkoristila mehanizme, ki jih ima na razpolago in delovala res v interesu človeštva, ne pa v interesu posameznih sil, ki vidijo tam nekaj zase in blokirajo skupno akcijo,” je dejal.

Varnostni svet in Združeni narodi so večkrat paralizirani, enkrat ena država blokira odločnejšo akcijo, drugič druga. Ampak na to moramo začeti vedno bolj jasno in glasno opozarjati, da zaradi nekih parcialnih interesov blokirajo nekaj, kar rešuje človeška življenja. Mislim, da je vredno poskusiti, slabše, kot je sedaj, ne more biti," je prepričan predsednik.

Pogled na zapuščeno darfursko mesto Labado. Sudanske milice so od tam pregnale 60 tisoč prebivalcev. Več kot dva milijona ljudi sta ostala brez strehe nad glavo. 10 tisoč bi jih, če bi Drnovškova pobuda uspela, zatočišče našlo v novem begunskem taborišču
Pogled na zapuščeno darfursko mesto Labado. Sudanske milice so od tam pregnale 60 tisoč prebivalcev. Več kot dva milijona ljudi sta ostala brez strehe nad glavo. 10 tisoč bi jih, če bi Drnovškova pobuda uspela, zatočišče našlo v novem begunskem taborišču FOTO: Reuters