Vlada je 24. april za slovenski dan brez zavržene hrane razglasila pred desetimi dnevi, in sicer na pobudo partnerjev projekta, ki ozavešča javnost in izvaja aktivnosti za zmanjševanje količin zavržene hrane – Lidla Slovenija, programa Ekošola, Ekologov brez meja, Zveze prijateljev mladine Slovenije, podjetja TAM-TAM, ministrstva za okolje, podnebje in energijo, ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Etri skupine z Mini tovarno.
Zagon Mini tovarne za predelavo presežkov hrane
Ob slovenskem dnevu brez zavržene hrane so v šolah in vrtcih po državi potekale številne aktivnosti, v okviru katerih so se otroci pogovarjali, razmišljali in ustvarjali na temo zavržene hrane.
Etri skupina je medtem pod pokroviteljstvom Lidla Slovenija v enoti Biotehniške fakultete na Rodici pri Domžalah zagnala nov inovativen koncept – predelovalni obrat Mini tovarna, ki odgovarja na potrebe predelave presežkov, ki nastajajo pri kmetih oziroma manjših pridelovalcih, in omogoča predelavo manjših količin pridelkov. Mini tovarna deluje v okviru socialne zadruge in zaposlitvenega centra Allium.
Na dogodku ob zagonu projekta je sodelovala tudi kmetijska ministrica Irena Šinko, ob njej pa še državni sekretar na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Uroš Vajgl, dekanja ljubljanske Biotehniške fakultete Marina Pintar ter prodekan za razvoj, kakovost in prenos znanj na omenjeni fakulteti Aleš Kuhar.
Nevarnosti zavržene hrane
Po podatkih statističnega urada je skupna količina odpadne hrane v Sloveniji leta 2013 znašala okoli 118.000 ton, leta 2021 pa že okoli 143.000 ton. Leta 2021 je torej vsak prebivalec Slovenije zavrgel povprečno 68 kilogramov hrane. Po oceni statističnega urada je bilo med odpadno hrano 40 odstotkov užitnega dela, okoli 60 odstotkov pa je bilo neužitne hrane, kot so kosti, olupki, jajčne lupine in podobno.
Največ odpadne hrane, 53 odstotkov, je v letu 2021 nastalo v gospodinjstvih. V gostinstvu in strežbi hrane so zavrgli 28 odstotkov odpadne hrane, v trgovini z živili 10 odstotkov, najmanj, devet odstotkov, pa pri proizvodnji hrane.
Kot so ob razglasitvi slovenskega dne brez zavržene hrane poudarili v vladi, bi bila lahko količina zavržene hrane precej manjša, če bi bil odnos do hrane drugačen in bi zagotovili, da hrana, ki je še užitna, ne bi končala med odpadki. Z ozaveščanjem in pravilnim odnosom do hrane bi tako lahko količino zavržene hrane zmanjšali ali celo preprečili, so prepričani na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Hrana se izgublja ali zavrže v celotni dobavni verigi, od začetne kmetijske proizvodnje do končne porabe v gospodinjstvih. Od razvitosti države pa je odvisno, na kateri stopnji se je zavrže največ. Običajno v državah z nizkimi dohodki zavržki hrane prevladujejo v fazi proizvodnje, medtem ko se v razvitih državah največ hrane zavrže na maloprodajni in potrošniški ravni.
Količin zavržene hrane se po navedbah pobudnikov današnjega dne pogosto niti ne zavedamo, pomeni pa resno grožnjo za okolje, saj prispeva k povečevanju izpustov toplogrednih plinov, izginjanju rastlinskih in živalskih vrst, degradiranju prsti, obenem pa skupaj s hrano zavržemo tudi ogromne količine za njeno pridobivanje porabljene vode in energije.
Na svetovni ravni se po pojasnilih kmetijskega ministrstva približno tretjina vse hrane, proizvedene za ljudi, zavrže, kar znaša približno 2,3 milijarde ton letno. To negativno vpliva tudi na varnost preskrbe s hrano.
Sicer pa v Sloveniji že od leta 2013 pod okriljem Zveze Lions klubov Slovenije poteka tudi projekt "Donirana hrana". V okviru tega projekta na leto razdelijo preko 1200 ton hrane, ki bi sicer tudi zaradi poteka roka z napisom "uporabno najmanj do" pristala med biološkimi odpadki. Hrano za projekt donirajo največje trgovske družbe iz več kot 120 trgovin v 30 krajih po vsej Sloveniji. Klubi in nevladne organizacije hrano nato dnevno razdelijo med posameznike, ki potrebujejo tovrstno pomoč. Na ta način letno z donirano hrano pomagajo kar 11.000 ljudem. Projektu se lahko preko Lions kluba pridružijo vsi posamezniki, ki želijo v svojem kraju narediti nekaj dobrega in pomagati pri razdeljevanju hrane.
24. april je že 3 leta zapored dan, namenjen tematiki zavržene hrane. Letos je vlada, kot rečeno, tudi uradno razglasila ta dan za slovenski dan brez zavržene hrane. Ključni namen aktivnosti ob Slovenskem dnevu brez zavržene hrane je slehernega posameznika spodbuditi k zmanjševanju in preprečevanju nastanka zavržene hrane ter predstaviti številne možnosti uporabe prehrambnih izdelkov, ki pogosto ostanejo neporabljeni, ter ozaveščati o pomenu preudarnega načrtovanja nakupov.
KOMENTARJI (12)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.