Z letalom po srce

Ponudba srca velja le 30-minut 

Akcija se je začela, ker je zvočni signal na sedežu Eurotransplanta naznanil novega darovalca. Koordinacijski center na Nizozemskem je povezava med darovalci in prejemniki. Deluje 24 ur na dan, sedem dni v tednu. Združuje 8 držav in 79 transplantacijskih centrov. Okoli 13.200 bolnikov trenutno čaka na skupnem seznamu. Direktor Slovenija transplanta Andrej Gadžijev pojasni, kako poteka postopek ujemanja in iskanja najprimernejšega prejemnika: "Vsi pacienti, ki potrebujejo zdravljenje s presaditvijo organov, so vodeni centralno v posebnem računalniku računalniku v Leidnu." 

Od teh jih nekaj več kot 1000 čaka na srce. Tokrat je imel srečo čakajoči pacient v Sloveniji. Zapleten računalniški sistem je zgotovil, da se darovalčevo srce najbolje ujema z njim. Več kot 100 strokovnjakov različnih specialnosti je vključenih v vsako zgodbo o darovanem in presajenem organu. Za ta obsežen organizacijski postopek pa ima slovenski centralni koordinator le trideset minut časa. Če mu ne bo uspelo, bomo srce izgubili. Dobila ga bo druga država.  

 Življenje na prelomnici: Naredil bi vse, da bi dobil nova jetra 

Pred štiri leti se je novo življenje začelo za Andreja Žida. Zaradi diagnoze: primarni sklerozirajoči holangitis so njegova jetra odpovedovala: Zdravniki so mi rekli, da mi je ostalo zelo malo časa. Mož in oče dveh deklet – najmlajša je bila takrat stara le štiri leta, je iskren: Dokler sam nisem potreboval organa, se nisem spraševal o smrti ali darovanju. Ko sem ga nujno potreboval, pa bi naredil čisto vse, da bi dobil. 

Najtežji so pogovori s starši umrlih otrok 

Vsak začetek novega upanja se začne s koncem. Odhodom ljubljenje osebe: očeta, mame, sina, hčere. In ker je v Sloveniji ZA ali PROTI darovanju opredeljenih manj kot 15 tisoč oseb oziroma le 0,7 odstotka, to težko breme pade na svojce umrlih. Gorazd Čebulc, centralni transplantacijski koordinator, je v štirinajstih letih s svojci umrlih opravil že več kot 300 pogovorov: "Tukaj je lahko jeza, tukaj je lahko strah, kaj bo pa potem, vse sem zgubil. Pogovor je zagotovo zelo težek v primeru če gre za majhnega otroka, pa je bila nesreča."

Hudo pomanjkanje organov: Vsako leto 10 bolnikov umre na čakalnem seznamu 

Ko je večina Evrope še spala, smo s srcem na krovu pristali na ljubljanskem letališču. Štoparica je neusmiljeno tekla – srce lahko izven telesa na presaditev čaka le štiri do največ največ pet ur. Vodja Centra za transplantacijsko dejavnost dr. Ivan Kneževič je bil tisto noč v pripravljenosti. Z ekipo je v operacijski dvorani 51 čakal na darovano srce: "Izvajamo največ presaditev srca na milijon prebivalcev že od leta 2012, za premostitveno obdobje vstavljamo še mehanska srca. In kljub temu nam približno pet do sedem odstotkov bolnikov še vedno dodatno umre na čakalnem seznamu. Po štirih urah, ko se je srce še zadnjič skrčilo v darovalcu, je več sto kilometrov stran, prvič pognalo kri prejemnika. "Ves svet bi rabil 60 tisoč src na leto, da bi popolnoma zadovoljil vse potrebe," pojasni dr. Ivan Kneževič. Realnost pa je povsem drugačna. Svetovni števec presaditev se vsako leto ustavi pri številki devet tisoč. V Evropi je vsako uro na čakalni seznam za presaditev organov dodanih pet ljudi. Približno 41 tisoč jih trenutno čaka na organ, dočakalo ga bo 36 tisoč oseb. V Sloveniji je lani 172 organov podarilo 56 darovalcev.   

 Zbudil sem se v novo življenje 

V času našega snemanja se je nekje nekdo odločil za plemenito, altruistično dejanje. Ekipa za multiorganski odvzem se je odpravila na pot. Mi pa smo v operacijski dvorani 44 čakali na darovana jetra in začetek ene najzahtevnejših in najdražjih operacij – transplantacije jeter. Pozno popoldan so v operacijsko dvorano pripeljali 56-letnega Janka Barrila: "Danes zjutraj sem šel v Izolo punktirat vodo iz trebuha in so me klicali, da vse prekinem in pridem." Zaradi odpovedi jeter je bil njegov trebuh kot velik balon. Med operacijo so iz njegove trebušne votline izčrpali 17 litrov ascitesa oziroma serozne tekočine, ki je bila ujeta v njegovem telesu. Po sedmih urah posega in nekajtedenskem okrevanju smo se z njim ponovno srečali. "Zbudil sem se drugo jutro. Okoli mene je bila ekipa, ki mi je rešila življenje. Povedali so mi, da je uspelo. Bil sem vesel, takrat pozabiš na bolečine, pozabiš na vse. To je drugo življenje. Moram pohvaliti ekipo, neverjetno. Ne morem se jim zahvaliti. Njegova pot do popolne ozdravitve še ni zaključena." A z vsakim dnem je bližje normalnemu življenju. "Enostavno se počutiš, kot da si na novo prerojen. Drugi rojstni dan," zaključi Janko Barrile.

Po smrti lahko rešimo življenje osmim ljudem 

Statistično je trikrat večja verjetnost, da bomo sami potrebovali zdravljenje s presaditvijo, kot da bomo po smrti darovali organe. En darovalec lahko reši življenje osmim ljudem ali jim pomaga v hudi bolezni. Opredeli se lahko vsaka oseba, ki je starejša od 15 let in je sposobna za razsojanje. Zgornje starostne meje ni. Opredelite se lahko na E-upravi na pododdelku zdravje.